torek, 30. avgust 2005

USODA MERCATORJA

Današnja skupščina Mercatorja je nakazala, da usoda Jankoviča ni čisto dorečena. To, da se je z državnimi skladi še v ponedeljek menil o dokapitalizaciji, naslednji dan pa so ga presenetili z nasprotnim predlogom kaže, da so v ozadju interesi, ki so skriti celo vodstvu Mercatorja.

Ob tem se lahko vprašamo ali bo Jankovič postal samo eden izmed mnogih malih delničarjev. Če bo izgubil svoj položaj, potem je zelo verjetno, da bo izgubil tudi vpliv nad ostalim deležem, ki ga imajo notranje zaposleni. S tem bo avtomatično postal mali delničar, ki bo imel veliko informacij o podjetju (s tem bi lahko na skupščinah delal mnoge preglavice…). Lahko se celo znajde v takem položaju kot nekateri lastniki podjetij v Sloveniji, ki kljub nekaj odstotnem deležu ne pridejo do konkretne besede…

Drugo vprašanje pa je seveda o usodi Mercatorja. V kolikor Pivovarna Laško postane eden izmed večjih lastnikov, potem bi lahko videli posledice predvsem v ožji izbiri pijač na Mercatorjevih policah, povečanemu nezadovoljstvu kupcev ter postopnem upadanju prometa. Morebitni interes Pivovarne Laško po Mercatorju ne more biti samo finančna naložba – kratkoročne koristi so namreč drugje: osvežitev dobaviteljske pogodobe, vpogled v pogodbe z drugimi dobavitelji in podobno…

nedelja, 28. avgust 2005

SLABO VREME ZA ZAVAROVALNICE?

Zgodbe o požarih na Portugalskem, o množičnih poplavah po Evropi in o pričakovanem razdejanju hurikana Katrina v Ameriki nas vsekakor spomnijo na to, da bo nekdo moral kriti te ogromne stroške obnove. Seveda se misli hitro ustavijo pri zavarovalnicah, ki bodo morale zaradi pokrivanja mnogih odškodninskih zahtevkov(poškodovane hiše, avtomobili ipd.) široko odpreti svoje žepe.

Nekatere zavarovalnice so se izrednim primerom, ki so na žalost vse pogostejši, že v določeni meri prilagodile. Na primer zavarovalnica Mercury Insurance Group je objavila nasvete glede morebitnih zahtevkov glede poškodovanih avtomobilov zaradi hurikana Katrina. Podobne ukrepe lahko pričakujemo tudi s strani drugih zavarovalnic, saj očitno proaktivno vedenje pripelje hitreje do želenih rezultatov.

Seveda taki dogodki niso povsem slabi za zavarovalnice – pričakujemo lahko vsaj dva pozitivna vpliva in sicer prvega s strani samih zavarovancev (le-ti bodo zavarovali vse več stvari), drugega pa s strani samih zavarovalnic (le-te bodo povišale premije). Končni rezultat je sicer težko napovedljiv, dejstvo pa je, da se bodo zavarovalnice kopale v dobičku takoj, ko bo nastopilo “mirno” obdobje…

četrtek, 25. avgust 2005

KRKA

Dosežen porast prodaje na ruskem tržišču je vsekakor dobra popotnica Krkine usmeritve – povečanje za 70% pomeni, da je ruski trg prinesel okoli 5 milijard več prihodkov (kar predstavlja dve tretjini neto porasta celotne prodaje Krke). Omenjeni porast je zanimiv še posebej, ker je vrednost dolarja v letošnjem prvem polletju v povprečju nižja kot v lanskem polletju (186 tolarjev vs. 194 tolarjev za ameriški dolar).

Pri sami objavi je zanimivo tudi to, da je Krka razkrila kolikšen delež prodaje namenja družbi v obliki donacij ter sponzorstev – 0,8% celotne prodaje pomeni, da je letno na voljo dobra milijarda tolarjev. Ali z drugimi besedami povedano : petina zneska, ki je bila letos namenjena dividendam… Ob tem se seveda lahko vprašamo koliko sredstev bi za omenjene namene ostalo, če bi Krka prišla pod okrilje kakšne druge multinacionalke… Pri Leku tega podatka ni v letnem poročilu, čeprav pišejo, da so preko davkov družbeno odgovoren gospodarski subjekt (seveda poleg drugih donacij in sponzorstev), lahko pa si predstavljamo, da v kolikor ohranjajo isti absolutni znesek, potem se z rastjo prodaje relativni delež vztrajno niža…

sreda, 24. avgust 2005

MERCATOR – PRIKRIVANJE INFORMACIJ?

Današnje Mercatorjevo polletno poročilo je vsekakor zanimivo branje. Sprva zato, ker so številke na prvi pogled izstopajoče, drugič pa zato, ker ob malo podrobnejšem prebiranju takoj pomislimo na to, ali ni bilo nekaj informacij prikritih. Namreč pregled javnih objav s strani Mercatorja v letošnjem prvem polletju (info središče, arhiv novic in info za vlagatelje) ne razkrije prodaje Savinih delnic, ki ima pomemben učinek na poslovni izid.

Ali gre to za namerno prikrivanje zaradi približajoče dokapitalizacije, ki jo bodo med drugim izvedli tudi vodilni v Mercatorju, je odprto vprašanje. Dejstvo je, da je današnje polletno poročilo vsekakor obarvano v optimističnem tonu (kar se kaže tudi v enotnem tečaju): ankete o zadovoljstu kupcev, o “store equity”, priročnosti kupovanja in drugih podobnih stvareh kažejo na to, da Mercator očitno vodi. In če so stranke zadovoljne potem se za prihodnost res ni bati. Seveda bo za vzdrževanje tega slovesa potrebno tudi dolgoročno nižanje marž, saj konkurenca pri tem ne bo spala: vsi se namreč zavedajo, da je končna cena za večino kupcev izredno pomemben dejavnik.

No, glede prihodnjih marž ter prihodnjega dobička ne smemo pozabiti še na samo financiranje. Pregled financiranja kaže na spretno izkoriščanja trga obrestnih mer, kar je zelo pohvalno – iz naslova financiranja je Mercator v letošnjem polletju prihranil okoli milijardo tolarjev (plačal je okoli 2,7 milijard obresti, kar je 1 milijardo manj kot v prejšnjem polletju). Seveda to pomeni, da moramo pri napovedovanju ta učinek dati ven, saj je malo verjetno, da bodo dodatno milijardo prihranili tudi v naslednjem letu – torej je “realen” polletni dobiček dobre 3 milijarde tolarjev (ko izvzamemo učinek Save ter učinek spretnega financiranja)…
ponedeljek, 22. avgust 2005

BELA KRAJINA ZANIMIVA ZA ŽIVILCE

Z zadnjimi zapleti glede zaposlitvene situacije v Beli Krajini bi lahko podjetja, ki veliko izvažajo na Hrvaško ter južne republike, začela razmišljati o selitvi dela ali pa celotne proizvodnje v to regijo. Okvirni stroški nabave zemljišča ter komunalnega prispevka so bistveno nižji od ljubljanskih, zato bi lahko nekatera živilska podjetja (Žito, DrogaKolinska) prihranila mnogo. Prihranki bi lahko bili še večji, če bi se podjetja za to lokacijo še malo pogajala tako z državo kot tudi z občino. Idealen trenutek za začetek pogovor, bi lahko bil že danes, ko bo minister za delo, družino in socialne zadeve obiskal omenjeno regijo in se bo pogovarjal o perečem problemu nezaposlenosti ter morebitnih ukrepih.
Glede na to, da bi se pri takem projektu zastavljala določena vprašanja, bi lahko nekaj pogledov naštel:
  • financiranje projekta: zaradi aktualne problematike, bi lahko podjetja ciljala tudi na morebitno poroštvo države pri samem financiranju. To bi bistveno znižalo financiranje, seveda da o morebitnih vplivih s strani prodaj zemljišč, na katerem je sedaj proizvodnja sploh ne govorim.
  • transport: le-ta po vsej verjetnosti ne bi bil problem, saj si takoj po Vinici na hrvaški avtocesti. Sicer pa bi lahko živilska podjetja začela razmišljati tudi o morebitnem outsourcanju transporta bodisi Intereuropi ali V&V,
  • delavci: zaradi pretežnega dela v proizvodnji po vsej verjetnosti ne bi bil problem najti usposobljene delavce,
  • problem morebitne dislociranosti uprave: uprava lahko zaradi lažjega sklepanja poslov ostane na trenutni lokacij…
četrtek, 18. avgust 2005

TOSAMA

Ali mora podjetje resnično pridelati izgubo, da uprava začne razmišljati o morebitni reorganizaciji? Izgovarjanje na konkurenco (predvsem kitajsko) je vsekakor neopravičljivo, saj se o novih gospodarskih silah govori že kar nekaj časa. Trik s predpisanimi kompleti prve pomoči se žal ni obnesel, zato je potrebno iskati nove poti – če so trenutno tamponi aktualni, potem je seveda mnogo odvisno od marže, ki jo pri tem dosegajo: glede na to, da se je strukturna prodaja spremenila, vrednostna prodaja pa je ostala enaka, potem lahko na hitro sklepamo, da ali so šli stroški gor (čeprav napovedujejo, da jih bodo krotili) ali pa je marža tamponov bistveno nižja od drugih produktov, ki jih prodajajo.

Sicer pa, če se pogleda graf na Financah o gibanju čistega dobička lahko hitro ugotovimo, da se vzpostavlja padajoči trend, ki ga je v letu 2004 prekinila prodaja nepremičnine (se pravi izreden prihodek). Zato je pomembno, da se čimprej spomnijo morebitnega faktoringa terjatev v rizičnih državah ali pa morebitne uvedbe nišnih produktov (na hitro si lahko zamislim produkt kot je plenička za hišne ljubimce ali pa toaletni papir, ki bi imel tiskano kratko zgodbico).

sreda, 17. avgust 2005

TERME OLIMIA vs TERME ČATEŽ

Zelo dobra poteza s strani Term Tuhelj (o ureditvi vadbenega centra za hrvaške nogometaše), ki je bila tudi dokaj logična, saj Terme Čatež na žalost nisto čisto sledile razvoju lastne turistične ponudbe.

Seveda se takoj pojavi vprašanje kdaj bodo Terme Olimia sposobne prevzeti Terme Čatež? Trenutno imajo za tak manever kar veliko možnosti…

torek, 16. avgust 2005

GORENJE

Napovedana gradnja tovarne v Srbiji je vsekakor dober korak, ki pa bi moral iti skupaj s privatizacijo sorodnih podjetij v Srbiji. Namreč kljub temu, da je Srbija več ali manj odprta za greenfield investicije, je sodelovanje z lokalnimi partnerji najlažja pot, ki v mnogih primerih prinese tudi kakšno dovoljenje ali potrdilo za čimprejšnji začetek.

Podobno kot za Srbijo bi za Gorenje bila smiselna preučitev proizvajanja na Kitajskem – ko bodo Kitajci dosegli kvaliteto evropskih proizvajalcev, se bodo domači kupci odločali za cenejše izdelke (kupci bele tehnike so zelo elastični), zato samo grajenje na blagovni znamki ne bo dovolj. Nekaj rešitev se skriva tudi v morebitni menjavi segmenta kupcev (na primer nadaljevati nišno dizajniranje aparatov) ali pa preureditev procesa (zgled lahko imajo v napovedih indijskega podjetja TATA, kjer nameravajo prodajati avto po 2200US$ – nizko ceno naj bi dosegli tudi v tem, da naj bi se avto prodajal kot paket sestavin, ki bi jih sestavili pooblaščeni serviserji (za podrobnejšo zgodbo glej zadnji Business Week)…

nedelja, 14. avgust 2005

BRITISH AIRWAYS

Zadnji neljubi dogodek britanskega nacionalnega letalskega prevoznika je nakazal, da ima outsourcing tudi svoje tveganje. Sicer je šlo v tem primeru tudi za vložek sindikalistov, ki radi uporabljajo preverjeno moč stavke, toda sam dogodek vseeno napelje na razmišljanje, kakšnim tveganjem so izpostavljena podjetja, ki svoje poslovanje optimizirajo preko outsourcinga. Čeprav se pogosto pojavlja ideja, da naj podjetje opravlja samo tisto, v čemer je najboljše in da vse drugo prepusti drugim, ima tako poslovanje določeno tveganje, ki se kaže v precejšnji odvisnosti od drugih.
Zaenkrat se podjetja nahajajo oziroma podajajo v trendu outsourcinga, toda ko (in seveda če) bodo nastali problemi na primer v Indiji, v Kitajski ali v kakšni drugi državi, ki je trenutno aktualna za outsourcing, potem bomo imeli ponovno veliko dela pri napovedovanju, kaj vse gre lahko narobe…
četrtek, 11. avgust 2005

ŽITO 2

Na RTV SLO 1 so povedali, da je nepremičnina v Ljubljani vredna okoli 10 milijard tolarjev. Projekt reorganizacije pa je ocenjen na 4 do 7,5 milijard tolarjev. Torej bi morala biti neto pozicija vsaj 2,5 milijarde + prihodnji prihranki oziroma povečana prodaja zaradi reorganizacije. Zakaj bi se torej Žito zadolževalo?

Sicer pa bi lahko uprava Žita razmislila še nekaj: kaj če bi se selili v povsem ruralno območje Slovenije, kjer bi po vsej verjtnosti dobili zemljišče od kakšne manj bogatejše občine zastonj (s ciljem pospešiti razvoj občine seveda). Kolikšni distribucijski stroški bi pri tem nastali? In kaj bi se zgodilo, če bi ta del outsorcal…