četrtek, 11. avgust 2005

ŽITO

Dolgo se je že govorilo, da se bo Žito preselilo, toda šele sedaj je nadzorni svet potrdil reorganizacijo. Zanimivo je, da so stroški omenjenega projekta relativno visoki, posebej če primerjamo tržno kapitalizacijo, ki se giblje okoli 12 milijard tolarjev. Seveda bi se morali takoj vprašati, kaj lahko Žito naredi s 4 do 7,5 miljardami, kolikor jih bo namenil za omenjeni projekt reorganizacije.

Ali bi lahko s tem denarjem kupil kakšno majhno podjejte? Ali bi lahko Žito samo odprodalo določene dejavnosti, ki jim ne prinašajo želenih donosov, oziroma nepremičnino v BTC-ju? Koliko dejansko stane selitev na drugo lokacijo (oziroma kakšni so prihranki tega projekta)? Ali se bo s tem projektom resnično povečala vrednost Žita?

Vprašanj je še veliko, prav tako pa je veliko tudi interesov, ki se bodo pokazali od pisanja študij pa do posredovanja prodaje nepremičnin…

Matej Tomažin

sreda, 10. avgust 2005

ELAN

Zgleda da je Elan kot en slovenski Enron. Včeraj lep, danes grd. In glede na stimulacijo, ki jo je imela prejšnja uprava pri vodenju, je očitno, da namesto pravih, otipljivih rezultatov (kot na primer: število prodanih parov smuči ter drugih produktov), vedno ostane enostavna pot do lepih bonusov preko čarobnega raztezanja računovodskih izkazov. Računovodstvo je itak tako odprta postavka, saj ven lahko dobimo zelo različne rezultate, čeprav je vsebina vedno enaka.

Zadnjič sem v eni reviji prebral, da je opaziti trend, da podjetja opcije zaposlenim knjižijo kot strošek. To pomeni, da bo generalno gledano splošen nivo dobičkov upadel (večji stroški dela), s tem pa se bodo spremenila tudi borzna razmerja, ki vsebujejo komponento dobička. Pri nas se glede opcij ni treba bati, saj opcije v podjetjih zaradi davčnih vidikov niso tako pogosta tema. No, če se vrnem nazaj na Elan, bi pripomnil samo to, da je škoda, da se tako podjetje ne sanira prej.

Matej Tomažin

sreda, 10. avgust 2005

TURIZEM

Včeraj je bila TV SLO1 oddaja o slovenskem turizmu in kako ga oživeti in zakaj POrtorož ni več ‘turistična meka’. Mislim, da ima k tej temi vsakdo za veliko povedati, dejstvo pa je, da samo govorjenje ne bo dovolj. Ne razumem, zakaj si naši ponudniki ne ogledajo nivo storitev drugod po razvitih turističnih središčih (in ne na Hrvaškem, kjer gostinci ne kažejo največje naklonjenosti – pač sama naklonjenost je bila in bo vedno v pozitivni korelaciji s tem koliko denarja jim pustiš) in kako so tam storitve prepletene. Meni se je na primer lep primer zgodil na nedavnem potovanju, ko smo se po ogledu kitov vračali z ladjo nazaj v pristanišče. Takrat je vodička začela naštevati več ali manj vse druge zanimivosti ter ponudbe tistega mesta. Zanimivo. To je tako kot da bi na vlakcu v Postonjski jami začeli z marketingom kraškega pršuta, pa Å kocjanskih jam, pa plezanja v Ospu in podobno. Mislim, da je bilo včeraj izspotavljeno, da naš turizem ni organiziran. Toda potem se lahko vprašaš, kaj naredi Slovenska turistična organizacija z 1,8 milijarde tolarjev letno. Nazadnje ko sem bil v turističnem centru pri Tromostovju niso imeli brošur o kulturnih inštitucijah v Ljubljani. Samo seznam. No, seznam lahko najdem tudi v telefonskem imeniku…

Mislim, da bi se v Sloveniji dobro prodajal nišni turizem. Torej z visoko dodano vrednostjo. Kot tisti ponudnik 4 apartmajev v Trenti, ki jim pravi ‘Nebesa’. Takih podobnih mikro zvezdic bi lahko imeli v vsaki regiji…in potem bi to skupaj povezali in imeli zelo zanimivo ter unikatno ponudbo.

Matej Tomažin

sreda, 10. avgust 2005

KAJ ČE…

…bi Kitajska in Japonska istočasno razprodala svoje državne rezerve, ki jih imata v ameriških vrednostnih papirjih in kapital usmerila v Evropo.

Kakšno situacijo bi dobili?

Jaz mislim, da bi se zgodila ekonomska vojna z veliko verjetnostjo, da bi si ZDA izmislila kakšen argument za vojaško posredovanje…

Matej Tomažin

sreda, 10. avgust 2005

KAJ ČE…

…bi Kitajska in Japonska istočasno razprodala svoje državne rezerve, ki jih imata v ameriških vrednostnih papirjih in kapital usmerila v Evropo.

Kakšno situacijo bi dobili?

Jaz mislim, da bi se zgodila ekonomska vojna z veliko verjetnostjo, da bi si ZDA izmislila kakšen argument za vojaško posredovanje…

Matej Tomažin

torek, 9. avgust 2005

NAFTA

Včeraj in danes je vrednost nafte ponovno dosegla rekorde, kar pozitivno vpliva na cashflow naftnih podjetij. Seveda se takoj lahko vprašamo, kam to pelje. No, dokaj logično razmišljanje nas pelje v smer, da si naftna podjetja s trenutnim trendom deljajo zalogo, ki jo bodo potrebovale ob vse pogostejši uporabi alternativne energije. To pomeni, da bomo prej kot slej zaznali spremembo strukturnih prihodkov v naftnih družbah. Sicer pa visoka nafta pomeni tudi nekaj priložnosti: sprva za avtomobilsko industrijo, kjer bodo v ospredje prišli varčni avtomobili. To sicer za evropski ter azijski trg ni kakšen šok, bo pa zato na ameriškim trgu toliko večja sprememba. Torej glede na to, da je ameriški avtomobilski trg trenutno največji na svetu (Kitajska in Indija sta resni kandidatki za prevzem prestola), je to odlična priložnost za Toyoto kot tudi za kakšnega drugega japonskega ali korejskega proizvajalca. Visoka vrednost nafte pomeni tudi večjo verjetnost, da se bo poraba alternativnih virov energije povečala: nuklearna energija, vetrna energija, vodna energija, solarna energija itd. Torej investicija v kakšen ETF ali vzajemni sklad, ki bi pokrival omenjeno področje ni toliko slaba ideja. Visoka vrednost nafte bo tudi spreminjala strukturno porabo gospodinjstev kot tudi stroškovno stran večine podjetij.

Če se ustavimo pri gospodinjstvih potem je potrebno takoj poudariti, da se navade gospodinjstev ne spreminjajo hitro, kar pomeni, da bo v določenem trenutku prišlo do znanih anomalij (kot na primer gospodinjstvo porablja bistveno več kot pa bi lahko), ki bodo pripeljale do mnogih presenečenj. Tudi podjetja bodo pod hudim pritiskom: na primer špedicija ali pa kakšna druga industrija, kjer nafta predstavlja visok odstotek stroškov. Kakšne so rešitve? Zaenkrat v Sloveniji uprave kar molčijo, toda prej kot slej bo potrebno nekaj ukreniti. Toda ali ne bo takrat že malo prepozno? Si mogoče ne bi kakšno podjetje poleg Petrola privoščilo kakšen hedge?

Matej Tomažin

torek, 9. avgust 2005

PIVOVARNA LAÅ KO

Naveza s KBM Infondom dobiva svoje posledice: nadzornik nadzoruje samega sebe. Ker KBM Infond spada pod NKBM, kar je drugo ime za državo, trenutna situacija nekoliko preseneča. Ampak samo na prvi pogled, saj je jasno, da nekdo, ki obvladuje nekoliko večji delež pri razpršenih holdingih (vsaj od začetka so se idi ter holdingi lahko kontrolirali z slabimi dvajsetimi ali pa tridesetimi odstotki), pride prej kot slej do besede. In sedaj je država ponovno v nekakšni zadregi (ponovno zato, ker ji je že A banka zakuhala zanimivo transakcijo, čeprav jo je uprava Abanke že nekaj mesecev prej napovedovala…) in izhod iz nje ne bo enostaven. Mislim, da NKBM ter njene hčere potrebujejo čimprej pravega lastnika, ki bo znal zavihteti bič.

Seveda ostaja sedaj vprašanje za delničarje Laškega: kaj storiti. Odgovor se skriva v tem, kaj bo uprava Laškega naredila v prihodnje: ali se bo osredotočila na svoj biznis ali pa na optimiziranje naložb, ki jih ima Laško v portfelju. Na žalost kakšnih kratkoročnih sprememb ne bomo dočakali, zato gre pričakovati izredne prihodke predvsem iz naslova spreminjanja finančnih naložb. Pri tem je največja negotovost ta, da uprava Laškega zaenkrat ni dobro skomunicirala kaj točno želi doseči. Ali gre samo za delno prevlado v slovenskem prostoru (med mladimi pivci se Laško že oddaljuje od nakupne izbire, saj ga cenovno prehitevajo druge blagovne znamke – mladi pa so, kot vemo, ena izmed najbolj elastičnih skupin) ali pa so pogledi uprti tudi vnaprej.

Za morebitne vlagatelje: kljub slabem poslovanju je lahko Pivovarna Laško zanimiva za tuje vlagatelje (pa ne samo zaradi osnovnega biznisa ampak predvsem zaradi naložbm ki si jih je ustvarila v zadnjih desetih letih), kar pomeni srednjeročno do dolgoročno nakupno pozicijo. Kratkoročno pa je nažalost bolj žalost kot pa kaj drugega…

Matej Tomažin

torek, 9. avgust 2005

NAFTA

Včeraj in danes je vrednost nafte ponovno dosegla rekorde, kar pozitivno vpliva na cashflow naftnih podjetij. Seveda se takoj lahko vprašamo, kam to pelje. No, dokaj logično razmišljanje nas pelje v smer, da si naftna podjetja s trenutnim trendom deljajo zalogo, ki jo bodo potrebovale ob vse pogostejši uporabi alternativne energije. To pomeni, da bomo prej kot slej zaznali spremembo strukturnih prihodkov v naftnih družbah. Sicer pa visoka nafta pomeni tudi nekaj priložnosti: sprva za avtomobilsko industrijo, kjer bodo v ospredje prišli varčni avtomobili. To sicer za evropski ter azijski trg ni kakšen šok, bo pa zato na ameriškim trgu toliko večja sprememba. Torej glede na to, da je ameriški avtomobilski trg trenutno največji na svetu (Kitajska in Indija sta resni kandidatki za prevzem prestola), je to odlična priložnost za Toyoto kot tudi za kakšnega drugega japonskega ali korejskega proizvajalca. Visoka vrednost nafte pomeni tudi večjo verjetnost, da se bo poraba alternativnih virov energije povečala: nuklearna energija, vetrna energija, vodna energija, solarna energija itd. Torej investicija v kakšen ETF ali vzajemni sklad, ki bi pokrival omenjeno področje ni toliko slaba ideja. Visoka vrednost nafte bo tudi spreminjala strukturno porabo gospodinjstev kot tudi stroškovno stran večine podjetij.

Če se ustavimo pri gospodinjstvih potem je potrebno takoj poudariti, da se navade gospodinjstev ne spreminjajo hitro, kar pomeni, da bo v določenem trenutku prišlo do znanih anomalij (kot na primer gospodinjstvo porablja bistveno več kot pa bi lahko), ki bodo pripeljale do mnogih presenečenj. Tudi podjetja bodo pod hudim pritiskom: na primer špedicija ali pa kakšna druga industrija, kjer nafta predstavlja visok odstotek stroškov. Kakšne so rešitve? Zaenkrat v Sloveniji uprave kar molčijo, toda prej kot slej bo potrebno nekaj ukreniti. Toda ali ne bo takrat že malo prepozno? Si mogoče ne bi kakšno podjetje poleg Petrola privoščilo kakšen hedge?

Matej Tomažin

torek, 9. avgust 2005

PIVOVARNA LAÅ KO

Naveza s KBM Infondom dobiva svoje posledice: nadzornik nadzoruje samega sebe. Ker KBM Infond spada pod NKBM, kar je drugo ime za državo, trenutna situacija nekoliko preseneča. Ampak samo na prvi pogled, saj je jasno, da nekdo, ki obvladuje nekoliko večji delež pri razpršenih holdingih (vsaj od začetka so se idi ter holdingi lahko kontrolirali z slabimi dvajsetimi ali pa tridesetimi odstotki), pride prej kot slej do besede. In sedaj je država ponovno v nekakšni zadregi (ponovno zato, ker ji je že A banka zakuhala zanimivo transakcijo, čeprav jo je uprava Abanke že nekaj mesecev prej napovedovala…) in izhod iz nje ne bo enostaven. Mislim, da NKBM ter njene hčere potrebujejo čimprej pravega lastnika, ki bo znal zavihteti bič.

Seveda ostaja sedaj vprašanje za delničarje Laškega: kaj storiti. Odgovor se skriva v tem, kaj bo uprava Laškega naredila v prihodnje: ali se bo osredotočila na svoj biznis ali pa na optimiziranje naložb, ki jih ima Laško v portfelju. Na žalost kakšnih kratkoročnih sprememb ne bomo dočakali, zato gre pričakovati izredne prihodke predvsem iz naslova spreminjanja finančnih naložb. Pri tem je največja negotovost ta, da uprava Laškega zaenkrat ni dobro skomunicirala kaj točno želi doseči. Ali gre samo za delno prevlado v slovenskem prostoru (med mladimi pivci se Laško že oddaljuje od nakupne izbire, saj ga cenovno prehitevajo druge blagovne znamke – mladi pa so, kot vemo, ena izmed najbolj elastičnih skupin) ali pa so pogledi uprti tudi vnaprej.

Za morebitne vlagatelje: kljub slabem poslovanju je lahko Pivovarna Laško zanimiva za tuje vlagatelje (pa ne samo zaradi osnovnega biznisa ampak predvsem zaradi naložbm ki si jih je ustvarila v zadnjih desetih letih), kar pomeni srednjeročno do dolgoročno nakupno pozicijo. Kratkoročno pa je nažalost bolj žalost kot pa kaj drugega…

Matej Tomažin

ponedeljek, 8. avgust 2005

DZS IN TERME ČATEŽ

Lepo je videti, kako hitro se lahko karte premešajo v nadzornih svetih, če se le-to želi. Rek, da se prava pot vedno najde če je volja, očitno ni iz trte izvit. Podroben pogled na sam razplet razkriva sledeče: DZS nima več tako močnega vpliva v Termah Čatež in z njo povezano Marino Portorož ter TP Portorož. Vpliv bi znal še nekoliko pasti z novo upravo (Mladen Kučiš), ki jo je po vsej verjetnosti nastavil trenutno »močnejši« blok v nadzornem svetu. Ključno vprašanje je le kaj točno bodo od tega imele Terme Čatež.

Nov avtocestni del na Obrežju bi lahko bil dober temelj za povečano obiskanost Term, toda na žalost konkurenca ne spi. Tuheljske toplice so več ali manj začele poslovati z novimi krili, kar pomeni, da bo sedaj tudi vsa hrvaška srenja, ki se je pogosto razvajala v Termah Čatež, začela pogosteje zavijati k domačim ponudnikom (pa čeprav so Slovenci v ozadju)…

Kaj torej ostane Termam Čatež: čimprej končati projekt v Luciji (prek podjetij v Portorožu), narediti nov vodni park, ki bo imel kaj za pokazat (ne samo par navadnih toboganov ampak tudi kakšne atraktivnosti, ki se jih najde v vodnih parkih v Italji in Franciji: tam imajo cel kup adrenalinskih toboganov, ki resnično zagotavljajo adrenalinsko preživljanje časa – na primer swing, big drop, black hole ipd.), morebitno partnerstvo s Hitom ter poiskati preostale tržne niše, ki bi jih grad Mokrice enostavno pokrival (grajske eksluzivne večerje, vsi modni dogodki, konference)….

In za investitorje: kratkoročno si ne gre nadejati kakšnih posebnih presenečenj, zato kratkoročno ni smiselno biti v poziciji. Z novo upravo se bo razkrilo nekaj negotovosti, če ne drugega vsaj nekateri obstranski posli…

Matej Tomažin