bi Ministrstvo za finance ali pa kakšno drugo ministrstvo ugotovilo, da je v bistvu zelo enostavno vplivati na trg vrednostnih papirjev v okviru zakonskih možnostih: na primer, da pošljejo predlog o nepričakovani obdavčitvi. Borzni trg pade v šok. Nato pa ta predlog lepo spremenijo ali pa umaknejo.

…bi lahko rekli na Ministrstvu za finance. Današnji popravek predloga sprememb Zakona o dohodnini daje vsekakor poučen epilog: kar ni sprejeto, se lahko še spremeni. In to ima svoje tveganje, ki ga moramo upoštevati pri investiranju. Posebej v Sloveniji.

Sicer pa je sedaj aktualno vprašanje ali bodo vrednostni papirji slovenskih delnic v prihodnjih dneh skočili nazaj na nivoje preteklega tedna z enakim tempom kot so padli? Po vsej verjetnosti ne. Nekateri prodajalci bodo kapital selili drugam, nekateri kupci pa bodo vsekakor unovčili nekaj zaslužka. Borzni trg bo tako še zmeraj nekaj odstotkov nižje kot je bil pred enim tednom, pravo smer pa bodo nakazali šele devetmesečni rezultati.

Do rezultatov ter morebitnih drugih presenečenj (pozitivnih ali negativnih) pa se bo Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ponovno ovila v odejo delne nelikvidnosti ter nezanimivosti. Prva polovica tega tedna pa bo ostala v prijetnem spominu, da se tudi na naši borzi včasih zgodi adrenalinska dogodivščina, ki povrne nekdanji lesk zanimivega borznega dogajanja…

Je idealno za aktivne vlagatelje. Po dolgem času malenkostno več aktivnosti, ki jo spodbuja davčno špekuliranje ter približajoči triletni rok, ko je Novartis plačal kupnino. Kupnina je znašala dobrih 200 milijard tolarjev in nekaj tega denarja so vlagatelji investirali nazaj v delnice slovenskih blue chipov. Prav te delnice se lahko zaradi napovedanih davčnih sprememb pojavijo na ponudbeni strani.

Podobno je tudi pri slovenskih vzajemnih skladih. Vplačil v obdobju od septembra 2002 do decembra 2002 je bilo za skoraj 13 milijard tolarjev. Nekaj teh vplačil bodo vlagatelji zaradi napovedanih davčnih sprememb dvignili.

Kako naprej pa je seveda odprto vprašanje. Po eni strani prodajni pritisk ne bo samo muha enodnevnica ampak bo po vsej verjetnosti prisoten do konca leta. Tega se zavedajo potencialni kupci, zato s kakšnim izredno hitrim nastavljanjem nakupnih naročil ne bodo hiteli. Razen v kolikor se bo na nakupni strani pojavilo toliko kapitala, da bo spodbudilo aktivnejše povpraševanje. Toda na to ne moremo stoodstotno računati, saj marsikateri vlagatelj sedaj razmišlja o selitvi kapitala na tuje trge.

Lahko bi rekli, da je trenutno stanje negotovo. In kot tako idealno za aktivne vlagatelje, saj negotovost ustvarja mnoge kratkoročne priložnosti…

Sicer nimam navade podajati kritike na posamezne komentarje, ampak današnji komentar rizičnega menedžerja investicijskega sklada vsebuje preveč pomankljivosti, ki jih ne bi pripisal tako izobraženemu kadru:

- državna sklada bi morala imeti bistveno višji zahtevani donos za delnice Mercatorja kot so ga opredelili v sami pogodbi,

- dokapitalizacijo Mercatorja bodo izvajali tudi zaposleni. Po vsej verjetnosti tega ne bi storili v kolikor bi menili, da so delnice prevrednotene, kar pomeni, da tukaj omenjena teorija o asimetričnosti informacij ne pride čisto v poštev,

- delnica Laškega je v času začetka zgodbe od 23.08.05, ko so se pojavili prvi namigi o morebitnem vstopu Laškega v Mercator do 6.09.2005, ko je tečaj dosegel kratkoročni vrh, pridobila dobrih 8 odstotkov. Oziroma okoli pet milijard več tržne kapitalizacije. Pri Istrabenzu kakšnih posebnih odzivov ni bilo. Sicer se tukaj zmeraj pojavlja problem, kako določiti obdobje. Namreč vlagatelji z notranjimi informacijami bodo aktivnejši, še preden bodo novice prišle v javnost, kar pomeni, da “zgodba” vpliva na tečaj še preden je objavljena,

- primerjati leto 2002 in 2005 ter vrednost borznega indeksa je preveč enostavno. Namreč v tem času se je poslovanje Mercatorja zelo spremenilo (že po dobičku), poleg tega pa se je tudi poslovno okolje zelo spremenilo - na primer obrestne mere so bile takrat nad 10%, danes pa so dobre tri odstotke,

Je nov časovni horizont, ki nam ga prinašajo spremembe zakona o dohodnini. Nanaša se na obdobje, po katerem bo kapitalski dobiček vlagatelja v vzajemnem skladu, delnicah ali deležu podjetja neobdavčen. Do sedaj je ta rok znašal tri leta, zato bo želja po optimiziranju davčnega statusa ponovno delovala v smeri velike prodajne aktivnosti, ki jo bomo zaznali do konca leta.

Napovedane spremembe zakona o dohodnini bodo namreč začele veljati že s prvim januarjem 2006, kar je po eni strani pozitivno presenečenje po drugi strani pa šok vlagateljev, saj morajo relativno hitro unovčiti neodbavčene kapitalske dobičke. Kakšen vpliv bo to imelo na stanje Ljubljanske borze vrednostnih papirjev si lahko le zamislimo, prava dilema vlagateljev pa se bo pokazala po unovčitvi: kam s kapitalom za dvajset let.

Idealna naložba bi morala vsebovati element fleksibilnosti (spreminjanje investicijske politike oziroma investiranje v regijo ali sektor, ki je aktualen), element nespremenljivosti (status “primarne” naložbe ostaja isti, za dosego ugodnega davčnega statusa) ter element dostopnosti (cenovno ugodna naložba).

Za male vlagatelje se temu idealu najbolj približajo aktivno upravljani vzajemni skladi ter življenska zavarovanja z naložbenim tveganjem..

V petek so bile objavljene napovedane spremembe Zakona o dohodnini. Poleg že omenjenih bistvenih sprememb, ki se nam obetajo, so avtorji spreminjali tudi klasifikacijo kapitala. Le-ta po novem ne bo več štela dolžniške vrednostne papirje s čimer se povečuje baza vrednostnih papirjev, s katerimi lahko neobdavčeno trgujemo (dosedaj so v tem klubu samevali izvedeni vrednostni papirji).

Napovedana klasifikacija lahko privede do hitrejšega razvoja slovenskega obvezniškega trga in sicer bi ob večjem zanimanju lahko zaznali “kreativne” obveznice, ki bi mejile na izvedene vrednostne papirje. Na primer izdaja brezkuponskih obveznic, katerih glavnica sledi izbranemu delniškemu indeksu ali trgu.

Seveda bi bilo v takem primeru zanimivo opazovati davčni status, posebej če bi prišlo do konkretnih emisij. Sicer pa se lahko tudi za navadne brezkuponske obveznice vprašamo, kakšen bo naš status, v kolikor jih prodamo pred zapadlostjo. Kako razliko v ceni razdeliti na nihanje tečaja ter natečene obresti?

Danes so se karte o našem bodočem davčnem okolju ponovno premešale. Iz vidika vlagatelja je zelo pomembno, da se bo po vsej verjetnosti spremenil način obdavčenja kapitalskih dobičkov iz naslova vzajemnih skladov. Dosedanjega se bo baje “ukinilo”, saj naj bi se vzajemne sklade obravnavali tako kot delnice.

S tem bodo slovenski vlagatelji ponovno brez problema vlagali v tuje, po trenutni davčni zakonodaji nekvalificirane vzajemne sklade. Kakšen bo to vpliv na domačo industrijo vzajemnih skladov je težko reči, dejstvo pa je, da bo po vsej verjetnosti “dotok” svežega kapitala v slovenske vzajemne sklade nekoliko usahnil. Poleg tujih vzajemnih skladov bo povprečne vlagatelje prej kot slej zajel trend neposrednega vlaganja v ETF-je, ki predstavljajo vzajemnim skladom resno konkurenco…

Sicer pa napovedane spremembe prinašajo še eno zanimivo dimenzijo in sicer 20.let. Po tem času bodo kapitalski dobički neobdavčeni. Ali bo še smiselno vlagati direktno v delnice podjetja, bo aktualno vprašanje - v 20. letih se namreč lahko zgodi marsikaj…

Viator&Vektor je na trgu bivše Jugoslavije zelo dejaven. Kljub neprijetnostim, ki jih je deležen na Hrvaškem, je na Srbiji naredil korak dlje. V torek so namreč iz podjetja sporočili, da so kupili hčerinsko firmo Hemofarma, ki se ukvarja s špedicijo. Slednje lahko razumemo tudi kot osredotočenje srbskega farmacevta na osnovno dejavnost in prepuščanje “drugih” opravil tistim, katerim so ta opravila osnovna dejavnost. Gre seveda za outsourcing. S pogodbo si je Viator&Vektor zagotovil 8 letno poslovno sodelovanje s Hemofarmom, omenjeni korak pa je po vsej verjetnosti samo uvod v krepitev pozicije Viatorja&Vektorja na trgu bivše Jugoslavije.

Ob tem dogodku si lahko zastavimo vprašanje, kakšne so reakcije Intereurope oziroma kakšne “adute” imajo oni v rokavu. Ali imajo preveč dela z lastniško “negotovostjo” oziroma pričakovanim, toda še vedno ne realiziranim prevzemom s strani Luke Koper?

Sodelovanje Hemofarma ter Viator&Vektra pa namigne tudi na razmišljanje, zakaj se tega niso spomnila tudi slovenska podjetja. Ali se jim izračuni ne izidejo? Viator&Vektor bo za podjetje Hemofarm transport i špedicija d.o.o. plačal slabih 800 milijonov tolarjev, zanj pa bo dobil 23 vozil ter 8 let poslovnega sodelovanja s Hemofarmom. Mogoče bi tak način sklepanja pogodb razsvetlil tudi kakšnega menedžerja v slovenskih trgovskih, živilskih ali pa drugih podjetjih, katerih špedicija ni osnovna dejavnost…

Po fiasku s prodajo Mercatorjevih delnic me vsekakor zanima, kako bosta državna sklada ravnala tokrat. Nominalna vrednost delnic Slovenijales znaša 10.000 tolarjev, knjigovodska pa dobrih 23.000 tolarjev. Letnega dobička so v skupini Slovenijales v zadnjih dveh letih imeli okoli 500 milijonov tolarjev, kar pomeni ob trenutni tržni kapitalizaciji 3,4 milijarde tolarjev razmerje PE slabih 7 (povprečje borznega trga na Ljubljanski borzi vrednosntih papirjev je bistveno večje) . Poleg tega je dividendni donos Slovenijalesa nad tremi odstotki (dividenda je bila za leto 2004 430 tolarjev), kar je višje kot je zahtevana donosnost s strani državnih skladov za delnice…

Ali bosta državna sklada izpustila dobro naložbo poceni oziroma ali se jima bo “mudilo” ven iz te naložbe za vsako ceno je vsekakor umestno vprašanje, saj takšen umik iz gospodarstva ni najboljša strategija.

Okoliščine pa sicer napovedujejo, da je tak scenarij že vnaprej dogovorjen…prevzemna ponudba je samo korak, da se ugodi vsem zakonskim zahtevam - Triglav finančna družba se bo namreč pripojila k Zavarovalnici Triglav in po tem dogodku bi Zavarovalnica presegla prevzemni prevzem…

Slovenski borzni trg se letos išče - sprva rast SBI20 nad 5100 indeksnih točk, nato potop pod 4400 indeksnih točk in vrnitev v območje 4600 indeksnih točk. Slednjo vrnitev bi lahko označili samo za korekcijo oziroma za pozitivni popravek negativnega trenda, ki ponovno pridobiva na moči. K temu zaključku ne napeljuje samo tehnična analiza ampak tudi nekateri temeljni dejavniki, ki smo jim oziroma jim bomo priča: