Saj ni res, pa je. V to kategorijo bi lahko uvrstili zadnji finančni škandal, ki je ponovno dokazal, da kreativnosti računovodstva ni meja. Pri borzno posredniški hiši Refco, ki je specializirana za trgovanje z izvedenimi vrednostnimi papirji, je slaba dva meseca po izpeljavi javne prodaje delnic prišlo v javnost, da je direktor družbe “skril” za 430 milijonov dolarjev slabih dolgov in s tem olepšal bilanco stanja.

Odziv nadzornih organov je bil hiter, saj je nekaj dni po objavi sledila hitra aretacija direktorja (že izpuščen po plačilu varščine 50mio$), hkrati pa so s polno paro začele delati nekatere odvetniške pisarne, ki že zbirajo pooblastila s strani delničarjev ter lastnikov obevznic za ustrezne litigacijske ukrepe. Seveda pa delničarji ter imetniki obveznic niso edina skupina zavedenih. Sem spadajo tudi poslovni partnerji, ki jih je doletela vrsta različnih problemov.

Eden izmed teh je izpostavljenost do omenjene borzne hiše. Zaenkrat veliko podatkov še ni bilo razkritih, prvi pa kažejo, da nas čakajo zanimiva presenečenja: avstrijska banka BAWAG je razkrila, da je izpostavljena za dobrih 500mio$.

Aktualno vprašanje je seveda ali bo v skupini prizadetih poslovnih partnerjev tudi kakšna domača finančna institucija…

V minulih dneh sem obiskal Srbijo in v sklopu lokalne borzne hiše Fima tudi nekaj podjetij, ki so se predstavila (Alfaplam, Tigar ter nekatera druga). Poleg tega sem nekaj časa porabil tudi za pregled trgovinskih polic C Marketa, kjer sem pozornost namenil lokalnim proizvodom. Predvsem keksom, ki prihajajo iz tovarn Banini Kikinda ter Jaffa Fabrika biskvita Crvenka.

Pri Baninijevih izdelkih sem kot zanimivost zasledil čajno pecivo Domaćica, ki je zelo podobno Kraševi različici čajnega peciva Domačica. Slednjega prodaja tudi Mercator, zato sem pomislil, da bi lahko Mercator pod svojo blagovno znamko prodajal srbske izdelke in si tako morebiti izboljšal svojo pogajalsko moč tudi v Srbiji kot tudi celotno maržo, saj so keksi v Srbiji bistveno cenejši kot pri nas.

Na primer biskvitni kolači s prelivom Munchmallow, ki se pojavljajo v različici jagoda ali pa v klasični različici, stanejo manj kot 100 tolarjev…

Sprejeta sprememba časovnega okvirja modela izračunavanja cene naftnih derivatov je v tem trenutku voda na mlin Petrolu. V zadnjih dneh je namreč cena nafte nekoliko upadla, hkrati pa se trenutno ne pričakuje presenečenja, ki bi na hitro pognala vrednost nafte navzgor.

Tako bo lahko Petrol tekoče kupoval po nižnji ceni, medtem ko bo naslednja dva tedna prodajal po ceni, ki se je določila, ko je bila nafta še višja. Upravičeno lahko predvidevamo, da bo njegov zaslužek v tem obdobju nadpovprečen.

Strateškega partnerja ne bodo iskali. Ali jih bo mogoče poiskal sam? Vprašanje je seveda aktualno, posebej če ga povežemo z zadnjimi nakupi tujih investicijskih skladov. Le-ti so na nek način skladni z razmišljanjem o kotaciji na tuji borzi, zato bi bilo zanimivo razkritje ali se že kaj dela na tem projektu in če že imajomogoče izbrano depozitarno banko.

Če predpostavimo, da bosta državna sklada v naslednjih treh letih v določeni meri “zapustila” Krko (SOD popolnoma, KAD pa odvisno od njihove nove investicijske politike), ter da ti loti ne bodo šli strateškemu lastniku, potem projekt tuje kotacije dobi zelo trdno podlago. Seveda pa je vprašanje, kako jo bodo ocenili tuji vlagatelji…

Primer iz sosedne Hrvaške razkriva, da so delnice Plive pogosto cenejše v Londonu kot pa v Zagrebu:
Seveda pa Krka ni v takem položaju kot Pliva. Morebitno kotacijo v tujini bi morala Krka izkoristiti predvsem za izdajo svežih delnic, kapital pa nameniti za nakupovanje tujih sorodnih podjetij. Na primer Hemofarm, ki ima v svoji delniški strukturi tudi slovenske finančne lastnike, ki bi jih po dobri ceni po vsej verjetnosti le prepričali…

Odzivi na objavljene predloge reform so zelo različni. Pa čeprav se nas večina zaveda, da je trenutno stanje slabo in da če se želimo premakniti, moramo nekaj spremeniti. Zato te reforme. Ta logika je premalo poudarjena, saj drugače mediji ter raznovrstni nasprotniki ne bi takoj izpostavljali negativnih posledic….in ustvarjali splošno sliko, da so reforme zanič.

Tukaj je vlada naredila napako - predstavitev reform bi moral prevzeti strokovnjak za komuniciranje in ne v tolikšni meri avtorji, ki sodeč po dosedanjih zagovorih delujejo premalo zavzetno. In to kljub temu, da je vsebina predlaganih reform logična: da se nekam premaknemo, moramo nekaj za to tudi narediti. Tudi v finančnem svetu je podobno: za boljši donos je pač potrebno več tvegati…

Tako pa razno razni nasprotniki reform že počasi nabirajo točke s populističnimi izračuni ter ocenami, ki ponavadi upoštevajo samo eno stran reform…

Objavljen sklop predlaganih reform vsebuje tudi obdavčitev nepremičnin. Ocena potencialnih davkov se giblje okoli 30 milijard letno, kar pomeni, da bodo morali sedanji lastniki mnogih stanovanj seči globje v žep.

To bi lahko imelo vpliv na prodajno dinamiko stanovanj, posebej če bo zakon uspel obdavčiti neracionalno alokacijo prihrankov. S tem bi zakon spodbujal posameznike, ki živijo sami v zelo velikem stanovanju, da se preselijo v manjša stanovanja…

Ker bo omenjena reforma marsikateremu lastniku večih stanovanj stopila direktno na žulj, lahko pričakujemo konkretna nasprotovanja za uvedbo omenjene reforme…

Napovedan prevzem Saturnus Embalaže je marsikateremu delničarju privabil nasmeh na lica, toda nasmeh je trajal vse do razkritja prevzemne cene. Hiter pregled stabilnosti ter dobičkonosnosti poslovanja razkrije, da bi rad prevzemnik prišel do podjetja poceni.

Zakaj tako z nizko prevzemno ceno? Po vsej verjetnosti si prevzemnik pušča maneverski prostor za nadaljnja pogajanja s preostalimi delničarji (državna sklada, KD ter mali vlagatelji), ki še niso prodali. V takem položaju lahko sklenejo win-win kombinacijo, saj lahko državni skladi tako kot pri Leku s pogajanji iztržijo novo, višjo ceno. V stilu da bo koza cela in volk sit…

Seveda pa se ob tem vprašamo, kako je s prvotnimi prodajalci. Predvsem s holdingom NFD. Kakšno računico so imeli, da so Avstrijcem prodali po takšni ceni? Namreč pogled na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev razkrije, da je primerjalna cena po povprečnem knjigovodskem multiplikatorju bistveno višja. Celo knjigovodska vrednost delnice je višja.

Kako naj mali vlagatelji zaupajo skupini Nacionalna finančna družba, ki med drugim upravlja tudi vzajemne sklade, če ob prodajah pomembnih deležev uspešnih podjetij prihaja do tako nelogičnih oziroma nerazumljivih potez?

v višini dobre milijarde tolarjev iz vzajemnih skladov v minulem mesecu potrjuje trend realokacije prihrankov domačih vlagateljev: iz domačega trga na tuje trge. Kljub temu, da je tolikšen odliv največji doslej, trend realokacije domačih prihrankov potrjujejo tudi druga znamenja: povečano zanimanje za vzajemne sklade z investicijsko politiko, ki je usmerjena na tuje trge, ter prihod novih vzajemnih skladov, ki s svojo investicijsko politiko niso usmerjeni na slovenski kapitalski trg.

Omenjena realokacija je odziv vlagateljev na pasivno stanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev: vlagatelji na žalost še zmeraj izbirajo vzajemne sklade predvsem po kriteriju tekoče donosnosti in sicer po pravilu največ zanimanja za vzajemni sklad, ki je v danem trenutku najboljši.

Sicer pa je tolikšen odliv iz vzajemnih skladov, kot smo ga zaznali v minulih dneh, povzročila napoved sprememb davčne zakonodaje. Omenjene spremembe lahko označimo kot pospeševalec realokacijskega trenda, ki ima med drugim tudi delni vpliv na tečaje domačih delnic. Sam vpliv bi lahko bil bistveno večji, če ne bi v zadnjih tednih zaznali povečan interes tujih vlagateljev po delnicah Krke in Mercatorja…

O tem se govori predvsem oktobra. Oglasi razkrijejo, da so družbe za upravljanje z vzajemnimi skladi ter zavarovalnice z naložbenim zavarovanjem trenutno najaktualnejša izbira. Zanimivo je, da zavarovalnice naložbenega zavarovanja niti ne oglašujejo tako močno, saj samo “vsebino” oglašujejo že družbe za upravljanje. Zato zavarovalnim agentom ostane relativno enostavno delo, kar se kaže tudi v samih rezultatih, ki jih lahko razberemo iz Statističnega zavarovalniškega biltena 2005:

Če pri tem primerjamo neto prilive v slovenske vzajemne sklade v istem obdobju (slabih 82 milijard tolarjev), lahko ugotovimo, da življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem postajajo vse pogostejša izbira. Kljub temu, pa je znesek prihrankov v vzajemnih skladih še zmeraj zelo oddaljen od zneska prihrankov, ki se nahajajo v bančnih depozitih. Med vzroke bi lahko šteli tudi več kot dvakrat manjša vplačila v vzajemne sklade kot preteklo leto v istem obdobju…