Po turizmu, DrogaKolinski ter Mercatorju je v “medijskem portfelju” Istrabenza pozornost ponovno pridobila energija. Tokrat z zmago na rapisu za nakup 20% električne energije iz Jedrske elektrarne Krško. Posel naj bi bil vreden slabih pet milijard tolarjev, odprto vprašanje pa seveda ostaja, koliko marže bo pri tem imelo skupno podjetje Istrabenza ter Gorenja.

Omenjeni posli Istrabenza bodo v določeni točki prej ko slej začeli konkretneje prispevati k bilanci Istrabenza, če ne prej naslednje leto, ko bodo po mednarodnih računovodskih standardih (po poštenih cenah) ovrednotene vse naložbe…med drugim tudi delež Petrola, ki je bil javnosti razkrit pred kratkim. Popravek bo samo v tem primeru prinesel povečanje kapitala za okoli 1,5 milijarde tolarjev…

Takrat lahko pričakujemo, da se bo nekaj teh rezultatov poznalo tudi na tečaju delnic, ki je trenutno več kot dvajset odstotkov nižje od letošnjega vrha…

KD holding je danes objavil, da je uspešno zaključil prodajo druge emisije obveznic. Vlagatelji so kupovali po ceni 96,55%, kar pomeni letno donosnost do dospetja 5,29%.

Zanimivo je, da vlagatelji, ki so naklonjeni bolj varnim naložbam zanemarjajo prednostne delnice istega izdajatelja. Le-te prinašajo najmanj 400 tolarjev dividende na delnico (seveda če je dobiček), kar na tečaj 5600 tolarjev predstavlja več kot 7% donosnost. Da bi delničarji prednostnih delnic dosegli isto donosnost, kot jo imajo imetniki obveznic druge emisije, bi moral tečaj prednostnih delnic porasti na 7500 tolarjev…

“Izguba” finančnika je vsekakor šok za podjetje. Kako se bo to poznalo na tečaju delnic Gorenja kot tudi na tečaju delnic Mercatorja bomo lahko hitro videli. Odzivi javnosti namreč niso popolnoma enotni. Kakorkoli že, v slabšem položaju je Gorenje, saj predsedniku uprave Gorenja zamenjave morda ne bo uspelo najti hitro. Dejstvo je, da pravega človeka težko najdeš čez noč, čeprav so lahko v Gorenju ob prvih govoricah o morebitnem odhodu Debeljaka že začeli razmišljati v tej smeri.

V zadnjem času smo bili priča nekaterim terminskim pogodbam, ki so jih podjetja privlekla iz “naftalina”. Mercator npr. lastne delnice, ki jih ima zaenkrat še “parkirane” na Zavarovalnici Triglav, Istrabenz pa delnice Petrola, ki so bile “parkirane” pri Gorenjski Banki. Seveda je za male delničarje aktualno vprašanje, zakaj teh podatkov ni bilo moč zaslediti v bilancah. Če ne drugega vsaj v izvenbilančnih evidencah…

Kdaj se bo kakšen mali delničar opogumil in vložil kakšno tožbo za namensko prikrivanje podatkov? Namreč terminska pogodba bi lahko skrivala plus ali minus, njeno razkritje pa bi lahko spremenilo investicijsko odločitev malega delničarja…

Sicer pa, koliko takih skritih diamantov nas še čaka?

V današnjem trgovanju je japonski indeks NIKKEI 225 pri 14.808 indeksnih točkah ponovno dosegel najvišji vrh v zadnjih nekaj letih. Žal se trgovanje v tem območju ni zadržalo, saj je vrednost indeksa proti koncu trgovanja zdrsnila pod 14700 indeksnih točk:

Pri takem razpletu je seveda moč pričakovati, da bo v ospredje prišel kratkoročni popravek, vsaj v obliki unovčevanja delnih dobičkov. Na to opozarjajo tudi tuji upravljavci, ki svojo misel podkrepijo s starim rekom, da ko vsi začnejo o nečem govoriti, je mogoče čas za prodajo. In takšen status ima dandanes Japonska…

Torej ne glede na srednjeročno in dolgoročno zanimivost regije včasih pozitiven trend prekine tudi negativen popravek ali pa stransko gibanje, ki da pozitivnemu trendu lahko ponovna krila…

Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Holdinga, je v Dnevniku na RTVSLO1 razkril, da pri nakupu Dela niso opravili skrbnega pregleda. Torej so ga “opazovali” od daleč in tako brez konkretnih analiz naredili oceno, da je dobrih devetintridesettisoč tolarjev ugodna cena.

Med vrsticam smo lahko razumeli, da je cena OK, ker je že Infond te delnice kupil po šestintridesettisoč tolarjev pred dvema letoma. Toda takrat je bilo dobička skoraj milijardo tolarjev letos pa ga bo okoli 600 milijonov tolarjev…

Sicer pa je nakupno ceno Gantar zanimivo razložil v kontekstu, da borzna cena nujno ne odraža prave vrednosti. Škoda, ker te filozofije ni bilo zaznati pri preteklih skupščinah KD Holdinga…

Pogled na poslovanje Dela ter panogo, v kateri se nahaja, od daleč razkrije naslednja dejstva:

• Polletni prihodki Dela so v prvem letošnjem polletju v primerjavi s prvim polletjem 2004 padli za dobra dva odstotka. Med vzroke so v Delu navedli tudi manjše prihodke iz oglaševanja…
• Letošnji čisti dobiček je ocenjen na 600 milijonov tolarjev. Skoraj dvajset odstotkov manj kot lansko leto. Prihodnji PE torej nad 33. Če bodo menjave na vrhu, lahko računamo še na kakšne odpravnine…
• V ZDA delež oglaševanja v časopisnih medijih postopoma pada. V Sloveniji se bo ob dosežku zasičenosti trga s tiskanimi mediji to zgodilo slej ko prej…če ne drugega, ko bodo podjetja vse več denarja usmerila v digitalne medije, pa tudi v alternativno oglaševanjekot na primer oglaševanje preko mobilnikov…

Ključno vprašanje je seveda kje in kako lahko novi lastnik izboljša poslovanje. KD Holding izkušnje v tiskanih medijih sicer ima, ampak niso vse najboljše (npr. Oslobođenje), prav tako pa tudi pri konkurenci ne bodo stali mirnih rok…

Obrestne mere bodo očitno tudi v Evropi porasle. Včeraj je namreč predsednik Evropske centralne banke med vrsticami povedal, da namerava centralna banka dvigniti naslednji mesec obrestne mere. Posledično so seveda tečaji obveznic padli, kar lahko opazimo tudi na grafu gibanja vrednosti indeska nemških korporativnih obveznic:

Tudi pri nas je bilo v zadnjih dneh opaziti padec tečajev obveznic, žal pa samo gibanje ni spremljal velik obseg trgovanja, saj je slovenski obvezniški trg razen nekaterih obveznic manj likviden. Pričakujemo lahko, da vlagatelji ne bodo več kupovali dragih oziroma manj donosnih slovenskih obveznic, kar pomeni, da bi se znali tečaji obveznic v prihodnje še nekoliko pomakniti navzdol.

Sicer pa je za vlagatelje v obvezniške sklade napoved dviga obrestnih mer neugodna, saj je lahko zaradi padca vrednosti obveznic gibanje vrednosti točk skladov tudi negativno. Ali se bo to poznalo tudi na slovenskih obvezniških vzajemnih skladih bomo vsekakor videli, trenutna slika donosnosti pa razkrije, da se omenjeni skladi med seboj kar zelo razlikujejo.

ter vse cenejših plazm se pač mora nekje poznati. V prvi vrsti v vse večjem povpraševanju po teh izdelkih, vse manjšem obisku kinematografov ter navsezadnje spremenjenih navad potrošnikov, ki namesto da si privoščijo pijačo v baru raje ostanejo doma in pogledajo en dober DVD.

Zgoraj omenjene ter podobne trende lahko izkoristimo v dodatni razpršitvi lastnega portfelja…

Od hurikana Katrina so naftni derivati padli iz območja 70 dolarjev za sodček pod 58 dolarjev. Padec je nekoliko ohladil inflacijske pritiske, prav tako pa tudi celotno gospodarstvo, ki je vezana na to surovino. Aktualno vprašanje, ki se trenutno pojavlja pa je seveda, kaj nam bo prinesla prihodnost.