torek, 17. januar 2006

JAPONSKI GLAVOBOL

V prvih dneh januarja smo zaznali dobre prilive v vzajemni sklad MP-ASIA. Žal pa bodo vlagatelji takoj dobili lekcijo potrpežljivosti, saj je v tem tednu japonski borzni trg obiskala korekcija…

Koliko vlagateljev se bo ustrašilo?

Objavil Matej Tomažin ob 8:35
Ni komentarjaPovezava
ponedeljek, 16. januar 2006

GAZPROMOV EFEKT

Gazprom je z novim letom prinesel svež veter na rusko borzo. Vrednost delnic je namreč poskočila za več odstotkov, kar je pozitivno vplivalo tako na vrednost ruskega borznega indeksa kot tudi na tržno kapitalizacijo…
Objavil Matej Tomažin ob 23:08
Ni komentarjaPovezava
ponedeljek, 16. januar 2006

NOVI VZAJEMNI SKLADI

Danes smo dobili s strani NLB nove vzajemne sklade. To bo dodatno zapolnilo ponudbo vzajemnih skladov, hkrati pa prineslo vlagateljem tudi nekaj bremena, predvsem glede odločitve v kateri vzajemni sklad je sedaj smiselno vložiti.
Sicer pa pestra ponudba vzajemnih skladov omogoča družbam za upravljanje, da lahko vedno tržijo najaktualnejšega. Vse kar potrebujejo je, da so naložbe po posameznih vzajemnih skladih različne in ne preveč pozitivno korelirane. To lahko opazimo predvsem pri samem oglaševanju, kjer se družbe za upravljanje še zmeraj pogosto naslanjajo na “pretekle” donose…namesto da bi potencialnim vlagateljem predstavili smiselnost zgodbe, ki jo predstavlja sam vzajemni sklad…
Objavil Matej Tomažin ob 22:50
Ni komentarjaPovezava
nedelja, 15. januar 2006

TRMA JAPONSKIH TEČAJEV

Rast tečajev japonskih delnic se je zadnje dni nekoliko umirila. To se kaže tudi v vrednost iborznega indeksa Nikkei 225, ki se giblje v območju med 16000 in 16450 indeksnimi točkami. Omenjeno konsolidacijo tečajev bi lahko označili kot kratek predah po večmesečni rasti, hkrati pa bi lahko bila dobro izhodišče za malenkostno večji popravek tečajev. Le-tega nismo zaznali že kar nekaj časa, saj smo v zadnje pol leta zaznali samo manjše popravke - sredi decembra, ko je borzni indeks padel iz območja 15800 indeksnih točk v območje 15000 indeksnih točk, v začetku oktobra, ko je borzni indeks padel iz območja 13800 indeksnih točk v območje 13000 indeksnih točk ter v začetku avgusta:


Razlog take rasti gre iskati predvsem v močnem povpraševanju s strani tujih vlagateljev, ki več ali manj čakajo na trenutek, ko se bo domače povpraševanje ponovno okrepilo. Kdaj se bo to zgodilo je težko reči, očitno pa je, da na domače povpraševanje ne vpliva niti močno sneženje kot tudi ne manjši potresi…

Objavil Matej Tomažin ob 18:03
Ni komentarjaPovezava
četrtek, 12. januar 2006

RUSKO CVETENJE

V zadnjih dneh smo lahko z zanimanjem opazovali izrazito rast ruskih delnic. Ruski borzni indeks je porasel za okoli deset odstotkov:


Tolikšno rast lahko pripišemo vsaj dvema dejavnikoma: višji ceni nafte ter novim pritokom kapitala s strani investicijskih skladov (tudi tistih, ki so z novim letom sprejeli novo alokacijo svojih sredstev, med katereimi je očitno tudi Rusija). Bistveno vprašanje je seveda, do kdaj bo veselica trajala…

Objavil Matej Tomažin ob 22:55
Ni komentarjaPovezava
torek, 10. januar 2006

SELITEV KAPITALA SPROŽILA DAVČNA ZAKONODAJA

V minulih dneh smo pri nekaterih večjih slovenskih vzajemnih skladov zaznali večje odlive kapitala:
  • KD Galileo - 0,97 milijarde tolarjev
  • KD Rastko - 0,57 milijarde tolarjev
  • Primus - 0,44 milijarde tolarjev
Glede na to, da se na trgu vrednostnih papirjih ni dogajalo nič posebnega, kar bi “klicalo” k hitremo prestrukturiranju portfelja lahko sklepamo, da je nov davčni zakon že začel vplivati na investicijske odločitve vlagateljev. Le ti selijo denar drugam, glede na pritoke predvsem v sklade, usmerjene v tujine kot tudi tiste sklade, ki imajo “aktualno” zgodbo.
Koliko kapitala bo še zbežalo iz “starih” vzajemnih skladov je težko reči, dejstvo pa je, da lahko tistim vlagateljem, ki pričakujejo podobne donose kot so jih dosegali nekateri regijski ter panožni skladi v lanskem letu , priporočimo previdnost.
Objavil Matej Tomažin ob 23:00
Ni komentarjaPovezava
ponedeljek, 9. januar 2006

NOVI REKORDI ZLATA

Decemberski nivo 540$ za unčo zlata je padla. Danes smo zaznali skok preko 550$ za unčo, razloge pa gre iskati predvsem v četrtkovi izjavi Kitajske, da bo počasi preusmerila devizne rezerve iz ameriškega dolarja. Mnogo vlagateljev je to izjavo razumelo kot dobro podlago za rast vrednosti zlata, kar je seveda sovpdalo s padcem vrednosti ameriškega dolarja napram drugim valutam.Glede na to, da so analitiki pogosto omenjali nivo 550$ kot “prva” postaja pri nadaljni rasti zlata, bomo vsekakor kmalu videli, ali je dovolj povpraševanja, da se vrednost zlata v tem območju tudi obdrži…
Objavil Matej Tomažin ob 23:11
Ni komentarjaPovezava
petek, 6. januar 2006

SVETOVNI DONOSI

Zanimiv pregled svetovnih donosov v letu 2005 so naredili pri Ticker Sense:

Kot lahko opazimo se je Sloveniji uspelo uvrstiti v sam vrh. Negativnih seveda…

Objavil Matej Tomažin ob 12:26
Ni komentarjaPovezava
sreda, 4. januar 2006

IMA NEMŠKI TRG DOVOLJ ZALETA?

Nemški borzni trg že od lanskega novembra ni doživel konkretnejše korekcije, zato se lahko upravičeno vprašamo koliko moči imajo še vlagatelji za dvigovanje tečajev brez predaha.

Današnja rast je bila kot že mnogokrat posledica včerajšnjega zaključka ameriških borz, kar se pozna tudi v nemških borznih novicah, ki pogosto napoved podkrepijo s tem ali so tečaji v Ameriki porasli ali padli…
Objavil Matej Tomažin ob 23:52
Ni komentarjaPovezava
torek, 3. januar 2006

ZLATO SE JE PONOVNO PREBUDILO

Današnji dan je bil ponovno pozitiven za zlato ter ostale žlahtne kovine. K temu je pripomogla tudi objava zapisnika ameriške centralne banke, v katerem je zapisano, da se obdobje dvigovanja obrestnih mer počasi končuje.
Iz makroekonomskega vidika to pomeni, da ima dolar dobre pogoje, da izgubi nekaj vrednosti napram drugim valutam oziroma da tuji vlagatelji ne vlagajo s takim tempom v ameriške dolžniške vrednostne papirje kot so dosedaj. Ti procesi dajejo zlatu dobre temelje, kar se vidi tudi na spodnji sliki:


Vrednost zlata se približuje vrhu, ki smo ga zaznali 12. decembra 2005. Trenutno aktualno vprašanje je, ali je dovolj moči, da se vrednosti zlata povzpe preko omenjenga vrha…

Objavil Matej Tomažin ob 23:04
Ni komentarjaPovezava
« Predhodni članki
Nasledni članki »