Zadnji dogodek očitne zlorabe notranjih informacij na slovenskem borznem trgu se je zgodil predsedniku uprave Intereurope. Gledano črno na belem je povsem vseeno ali se je to zgodilo namerno ali nenamerno, dejstvo je, da je nakup delnic opravil tik pred objavo poslovnih rezultatov. S prodajo, ki je sledila, ima tako Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) dobro priložnost, da naredi nekaj za svoj ugled. Dosedaj namreč nismo zaznali konkretnih zaključkov glede trgovanja na podlagi notranjih informacij, pa čeprav je bilo veliko priložnosti (Gorenje, Kolinska, Krka, Lek).

Ali bo izgovarjanje na nevednost ponovno dober izgovor za ATVP?

V Ameriki take primere ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev uspešno rešuje (insiderstvo pri AT&T, primer tožbe pri Marti Stewart), ne zaostajajo pa tudi druge države kot na primer Francija (Soros).

Težko je reči, kdaj se bomo pri nas pohvalili s takimi dosežki. Vsekakor pa nas ne sme presenentiti, če bo ATVP pod pritiskom javnosti “ukrepala” proti kakšni majhni ribi, v smislu protiuteži aktivnega boja proti trgovanju z notranjimi informacijami…

Poleg nafte je imel napad vpliv tudi na žlahtne kovine, hkrati pa nas je dogodek opomnil, da se lahko razmere hitro spreminijo…

Na Hrvaškem napovedujejo nadaljevanje rasti varčevanja. Pri tem se najhitrejšo rast napoveduje investicijskim skladom, kar je povesem identična zgodba, ki smo ji priča v Sloveniji.

Sicer je slika trenutne strukture varčevanja na Hrvaškem podobna strukturi v Sloveniji izpred nekaj let, bistvena razlika je le v tem, da imajo hrvaški investicijski skladi bistveno bolj odprto investicijsko politiko kot pa so jo imeli slovenski vzajemni skladi…

Kljub tej odprtosti lahko v sklopu hrvaške borze računamo tudi na domače, hrvaško povpraševanje in ne samo na tuje povpraševanje…

V petek se začne tržiti prvi slovenski vzajemni sklad, ki bo osredotočen na regijo Balkan, vlagatelji pa ne bodo prepuščeni samo eni družbi za upravljanje ampak bo podobne sklade ponujalo kar štiri družbe za upravljanje.

Pri tem bo seveda aktualna dilema vlagateljev, katero družbo izbrati. V ospredje bodo prišle izkušnje na balkanskih trgih (kamor spadajo tudi “lokalne” informacije ter dobro poznavanje specifike trgovanja) kot tudi sposobnost vzpostavitve same zgodbe, ki naj bi v osnovi prepričala vlagatelje.

Sicer pa lahko vlagatelji poleg slovenskih “balkan” skladov namenijo pozornost tudi cenejši različici in sicer certifikatu Raiffeisen Centrobank, ki se nanaša na jugovzhodno Evropo (SETX - South -East Europe Trade Index):

Ali lahko omenjeni certifikat razumemo kot napoved vse močnejšega boja za prihranke slovenskih vlagateljev?

Zgodba o Medaljonu na nek način razkriva “specifične” lastnosti upravljavcev, ki so imeli pod svojim okriljem pide (Medaljon je namreč bivši pid Probanke DZU), hkrati pa namiguje, da po vsej verjetnosti to ni edini primer, ki obstaja.

Danes smo po skoraj štirih letih ponovno zaznali trgovanje z delnicami Intereurope v območju 4500 tolarjev. Od svojega maksimuma eno leto nazaj je tečaj padel za več kot 40%:

Res je, da so naftni derivati dražji kot leto nazaj in res je, da je lansko leto kar nekaj časa minilo, da se je “našla” nova uprava. Toda ali se je poslovanje Intereurope resnično tako poslabšalo? Ali pa je to samo predpriprava cenejšega prevzemanja bodisi s strani Luke Koper ali pa s strani kakšnega konkurenta?

V letošnjem letu smo lahko na hrvaških borzah opazili povečano zanimanje za delnice turističnih podjetij. Omenjeno povpraševanje lahko povežemo z dvema močnima, a različnima razlogoma:

Glede na to, da se o letošnji turistični sezoni govori že dolgo, slovenskih “balkan” skladov pa še ni, lahko ocenimo, da bo na južne trge prišla plima, ki bo vzdignila veliko tečajev. Seveda če bodo slovenski vlagatelji konkretneje vlagali v omenjene sklade…

V zadnjih dneh smo lahko opazili neodločnost japonskega borznega trga. Malo gor, malo dol, pa spet malo dol… Ob dobrih temeljnih podatkih so se namreč pojavile vse močnejše govorice o dvigovanju obrestnih mer (kar je sprožilo negativno reakcijo vlagateljev), k negativnemu ozračju pa so pripomogli tudi tuji investitorji, ki so po dolgem času neto prodajalci…

Ključno vprašanje je seveda, do kam lahko seže kratkoročni zdrs?

Še pred dvema tednoma smo lahko zaznali mnogo komentarjev o tem, kako bo nafta presegla območje 70$ za sodček. Govorilo se je predvsem o konfliktu z Iranom ter drugih geopolitičnih kriznih situacijah. Na koncu je očitno zmagala domena ponudbe, saj se ameriške naftne rezerve iz tedna v teden krepijo…

Vrednost sodčka se je spustila že pod 58$, kar je dobrih 10$ manj kot na začetku tega meseca. Ali se nam pri tako izrazitem zdrsu trenutno obeta manjša, pozitivna korekcija?

Včeraj se je iztekel rok za oddajo mnenj glede morebitne ustanovitve ETF-ja, ki bo vezan na srebro (predlagana oznaka SLV). Mnenja so večinoma pozitivna, razen mnenja, ki je bilo podano s strani združenja uporabnikov srebra (Silver Users Association).