V preteklih letih smo si vsi govorili, kako je Slovenija “boljša” od drugih držav pristopnic k EU. Primerjave so pogosto pokazale, da smo na dobri poti in da skoraj ne more biti nič narobe. Sedaj ko smo v EU je teh primerjav vse manj. Ali je to zaradi izgube sijaja?

Ocena, ki so jo podali pri PWC (revizorska hiša, ki je dvakrat različno ocenjevala Triglav), kaže, da bo Slovenija letos imela najnižjo gospodarsko rast izmed držav novink EU. O nujnosti reform torej resnično ne gre izgubljati besed…

Obvezniškim skladom se letos ne obeta najboljše leto. Razlog tiči predvsem v dvigovanju obrestnih mer, saj se z vsakokratnim dvigom obrestne mere cene obveznic znižajo - obveznice imajo namreč predpisano kuponsko donosnost. Le-ta se prilagaja tržnim razmeram. Torej če je kuponska obrestna mera nižja kot tržna obrestna mera, se vrednost obveznice zniža do tolikšne mere, da se obe obrestni meri izenačita. Ti premiki se odražajo tudi v vzajemnih skladih, saj se obveznice vrednoti po tržnih (dnevnih) tečajih:

Povprečnemu vlagatelju, ki išče varno naložbo, mora biti razloženo, da je predvsem na kratek rok investicija v obvezniške sklade lahko tudi tvegana investicija. Navadni obvezniški vzajemni skladi imajo pogosto obveznice z srednjeročno in dolgoročno zapadlostjo, in so kot taki bolj občutljivi na spremembo obrestnih mer. Varnost na kratek rok lahko vseeno najdemo in sicer v denarnih skladih, ki imajo dolžniške papirje s kratkoročno zapadlostjo…

Intereuropin šef ima očitno dovolj humorja - svojo kiks pri kupovanju delnic Intereurope tik pred objavo poslovnih rezultatov je uspel zaviti v embalažo in le-to podariti svojemu finančniku. Sedaj že bivšemu.

V zadnjih tednih je trgovanje z delnicami Plive dobilo nov zagon. Občutno se je povečal promet, tečaj delnice pa se je začel pomikati proti psihološki meji 500 kun:

SOD je minule dni razkril cenitev Triglava, ki jo je opravila revizijska hiša PWC (tako kot prvo cenitev). Ponovna cenitev oziroma takoimenova preveritev je pokazala, da je Zavarovalnica Triglav vredna bistveno več kot so jo sprva ocenili. Zato so se na SOD-u odločili, da bodo obnovili postopke privatizacije…in poskušali “prodati” delnice po višji ceni.

Pri vsej tej zapleteni zgodbi izstopa kar nekaj stvari, predvsem pa to, zakaj SOD napako v cenitvi ne iztoži? Logično bi namreč bilo, da bi SOD tožil cenilca, saj je on podal napačne vrednosti…

Ker se to očitno ne bo zgodilo, je verjetno, da se upravičencem, ki so že kupili delnice Triglava, obeta razveljavitev posla? Če se bo to res zgodilo, potem lahko SOD zahteva tudi ponovno cenitev Leka…

Danes smo lahko v Financah prebrali kakšno kazen čaka Petrolove “insiderje”. V članku piše, da je takšen člen v pogodbi, ki jo je podpisalo okoli 40 direktorjev. To da obstaja taka zaveza zaposlenih je super, bolj pa skrbi dejstvo, da je vsebina pogodbe prišla v javnost.

Glede na to, da jo podpisujejo “najpomembnejši” kadri v Petrolu bi lahko predpostavili, da je vsebina pogodbe poslovna skrivnost. Toda to očitno ni, čeprav uradne objave o tej pogodbi ni nikjer zaslediti.

Me prav zanima, če bo uprava Petrola preverila, kdo posreduje informacije javnosti…in ga kaznovala s 50k euri…

Skladno z rastjo cene unče zlata se v medijih pojavljajo opozorila, da se vrednost zlata nahaja na več letnih vrhovih. Komentarji se seveda nanašajo na nominalno vrednost, medtem ko je realna vrednost povsem drugačna, kar je vidno tudi na grafu, ki ga je naredil avtor knjige The new laws of the stock market jungle:

In skladno s tem se dejansko postavlja vprašanje, ali je zlato res dobra zaščita proti inflaciji oz. deflaciji…

V minulih dneh smo bili priča “izrednim” premikom točk nekaterih balkan skladov. DZU-ji so seveda takoj pohiteli z dodatnimi pojasnili, kar je pohvale vredno. Pojasnilo MP-DZU-ja pa si prisluži še posebno pohvalo, saj so premik razložili z razkritjem pozicij (kaj, kdaj in po koliko so kupili in prodali) in ne s komplicirano formulacijo obstoječega zakona ter načina računovodskega knjiženja.

Takšno razkrivanje si lahko vse družbe za upravljanje vzamejo za zgled, saj vlagatelje enkratni donos, ki je lahko rezultat izkoriščanja nelikvidnosti trga, praviloma ne zanima. Lahko bi rekli, da takšno razkrivanje daje dobro mero kredibilnosti obstoječemu poslovanju in navsezadnje tudi kanček prednosti pred drugimi družbami za upravljanje.

Seveda pa je potrebno omenjeni način razkrivanja obdržati tudi v obdobju negativnih premikov. Na primer ko upravljavec pri dnevnem trgovanju nima “sreče”…

Jutri pričakujemo dvig obrestnih mer s strani Evropske centralne banke in sicer iz 2,25% na 2,5%. Kako bo omenjeni dvig vplival na razmerje med EUR/USD bomo videli prej ko slej, trenutno pa se omenjeno razmerje nahaja pod 1,2:

Sicer se za letos napoveduje ustavitev dvigovanja ameriške obrestne mere, kar naj bi pozitivno vplivalo na euro. Ali je torej čas za postopno dolgo pozicijo EUR/USD?