petek, 28. april 2006

SLV JE OČITNO PRESENETIL

Današnje trgovanje s “srebrnim” etf-jem je očitno vlagatelje pozitivno presenetilo. Kar nekaj komentarjev smo lahko namreč zaznali, da omenjeni etf ne bo pritegnil toliko pozornosti kot “zlati” GLD, toda obseg prometa na prvi trgovalni dan SLV sporoča nekaj drugega:

Koliko prometa se nam obeta v prihodnjih dneh? In če ga bo veliko, kam se bo odpravil “srebrni vlakec”?
četrtek, 27. april 2006

KDOR ČAKA DOČAKA

ETF na srebro pod oznako SLV bo začel kmalu kotirati in glede na to, da je Barclays že “položil” milijon in pol unč (in s tem povpraševanjem že močneje vplival na trg srebra) si lahko samo mislimo, kaj se bo zgodilo s ceno srebra, če bo omenjeni ETF pritegnil večjo pozornost vlagateljev – polna emisija predvideva 130 milijonov unč, kar je dobrih 15% celoletne proizvodnje.


Ker trg srebra ni tako likviden kot trg zlata, vsako novo povpraševanje občutno vpliva na ceno. Zato je povsem smiselno vprašanje ali ste že na srebrnem vlakcu?
torek, 25. april 2006

RUSOM DIÅ I ZLATO

Ruska centralna banka je očitno resno vzela nasvete nekaterih finančnikov, da naj poveča rezerve zlata. Njihovi posegi na trg zlata po vsej verjetnosti niso enkratni in izstopajoči, so pa seveda v nasprotju z večino razvitih držav, ki so v zadnjih letih zlato raje prodajale:

Prodaje s strani centralnih bank zahodnih držav so sedaj nekoliko usahnile, čaka pa se seveda povpraševanje Kitajske. Ko se bo to zgodilo, bo cena zlata po vsej verjetnosti na bistveno drugačnih nivojih…
ponedeljek, 24. april 2006

AMERIÅ KI DOLAR V NEMILOSTI

Tako bi lahko povzeli srečanje finančnih ministrov G7 ter IMF minuli vikend, kjer je bila s strani G7 izražena želja po fleksibilnejšem tečaju kitjaskega yuana, žal pa so Kitajci lepo namignili, da problem ni njihova valuta ampak dolar.
Pri vsej tej farsi okoli trdnosti ameriškega dolarja, je smiselno razmisliti o naslednjih dveh dejstvih:

  • posamezne centralne banke so začele občutno zmanjševati izpostavljenost ameriški valuti. Poleg znanih komentarjev ruskih ter kitajskih bančnikov o smiselni razpršitvi deviznih rezerv, se je za delni umik iz ameriške valute odločila tudi švedska centralna banka. Preusmeritev v druge valute so potrdiliti tudi v quatarski centralni banki.
  • Japonci ne kupujejo več tako zagreto ameriških dolžniških papirjev kar je vidno na spodnji sliki avtorja M. Panzerja:

Mislite, da so naša podjetja, banke ter drugi investitorji ustrezno zavarovani proti padcu dolarja?

četrtek, 20. april 2006

ZLATO BREZ PREDAHA

Tudi najboljši se enkrat malo oddahnejo. Toda zmeraj je vprašanje kje. Zlato trenutno “teče” brez predaha že okoli 100$, kar pomeni 18% rast brez korekcije.

Je mogoče že čas za malenkosten predah?

sreda, 19. april 2006

VARLJIVI DOBIČKI IZGINJAJO

Z letošnjim letom morajo ameriška podjetja opcije, ki jih podelijo zaposlenim, šteti v stroške. Zato bo pri marsikaterem podjetju razpoložljivi dobiček, ki so ga še pred leti imeli, sedaj bistveno manjši…
To posebej velja za tehnološka ter internetna podjetja kot na primer Yahoo, ki je včeraj objavil kar 22 odstotkov nižji dobiček. Seveda ne na račun slabše prodaje ampak na račun opcij… kar seveda spremeni kazalnike kot na primer PE. Yahoo ga ima okoli 24, toda če upoštevamo skoraj četrtino manjši dobiček ter isti nivo tečaja, se ta kazalnik poveča za tretjino. Na preko 30. Na prvi pogled popolnoma nove valuacije, ki bodo nekatere vlagatelje spomnile na stare čase…


Varljivi dobički torej počasi izginjajo, vsekakor pa si lahko rečemo, da še zmeraj ni vse tako kot se zdi…

torek, 18. april 2006

ZLATA MONETA 1 IN MOREBITNA DIVIDENDA

Danes so objavili povzetek letnega poročila, kjer smo lahko videli tudi koliko dobička je Zlata moneta 1 ustvarila v letu 2005. Bilo ga je za 1, 65 milijarde tolarjev oziroma 12 tolarjev na delnico.
V kolikor bodo 90% dobička razdelili v obliki dividend se nam obeta slabih 11 tolarjev visoka dividenda oziroma skoraj 8% dividendna donosnost.
ponedeljek, 17. april 2006

BALKAN Å E MALO DRUGAČE

Mnogo slovenskih investitorjev se je v zadnjih tednih srečalo s ponudbo slovenskih vzajemnih skladov, ki pokrivajo Balkan regijo. Prav tako so si lahko ogledali tudi izvedene vrednostne papirje, ki pokrivajo to regijo.
Ni pa se veliko govorilo o tujih vzajemnih skladih, ki pokrivajo to regijo in hkrati niso lokalni tem trgom. V bazi S&P lahko samo v offshore registru (prijava je brezplačna) najdemo preko 90 vzajemnih skladov, ki pokrivajo evropske razvijajoče se trge. Seveda v tem sklopu izstopajo ruske naložbe…ampak s postopnim razvojem balkanskih borz (predvsem v smislu likvidnosti) se bo tudi ta kapital začel seliti…

Enostavno rečeno: ponudbe kolikor hočeš.

nedelja, 16. april 2006

DIVIDENDNI COCKTAIL

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev že počasi zaznavamo preusmeritev pozornosti k delnicam, ki bodo letos “nosile” dobro dividendo. V zadnjih dneh smo bili tako priča postopni rasti tečaja delnic Intereurope, ki bodo letos delničarjem prinašale slabih 5% visokega dividendnega donosa.

Spisek predlaganih dividend bo vsekakor daljši, trenutno pa na njem najdemo tako skromne predloge kot tudi zelo radodarne:

Ob tem se lahko varčevalci na bankah vprašajo ali ni smiselno imeti kakšno slovensko “podmornico”, katerih dividenda se meri v dvakratniku ali trikratniku letnih bančnih obresti…