Predlog o 600 tolarski dividendi je vsekakor dobra novica za delničarje Mercatorja, toda če je sam predlog zavit skupaj z informacijo o morebitni dokapitalizaciji se lahko vprašamo, kam sploh pluje Mercator.

Precej smešno je prebirati izjave, da 2 milijardi tolarjev dividendnega izplačila ne ogroža strateške povezave, vseeno pa Mercator potrebuje kapital za širitev. Take izjave kažejo na vaške igre, ki se dogajajo v Mercatorju in resne investitorje odvračajo od naložbe v sam Mercator. Na srečo imamo kar precej drugih, bolj transparentnih zgodb…

Trgovanje z notranjimi informacijami je pereč problem vsakega regulatorja borz. Seveda imajo posamezni regulatorji več izkušenj, drugi manj. Za Slovenijo nima smisla izgubljati besed, zato je bolje da si preberete zanimivo zgodbo, kako so hrvaške tete in stare mame trgovale na zahodnih trgih na podlagi notranjih infromacij…

V medijih smo v zadnjih dneh lahko zasledili članke z naslovi, kako je zlato preseglo 600$ za unčo. To sicer ni bilo res, saj so novinarji pri naslovih zvesto izpuščali, da gre to za terminske pogodbe in ne za “spot” oziroma trenutno ceno zlata.

V Financah smo danes lahko zasledili zanimivo tabelo, ki je povzemala ponudbo slovenskih upravljavcev. Pod tabelo smo lahko opazili oglas borzne hiše MedvešekPušnik d.d.:

Oglas je vsekakor na mestu, razen hvalospeva, da imajo 20% tržni delež. Sosedni članek namreč razkriva, da je premoženja slovenskih vlagateljev v upravljanju dobrih 80 milijard tolarjev. Torej 8,8 milijard tolarjev, kolikor jih imajo na upravljanju pri MedvešekPušniku predstavlja slabih 11%…

Zadnje tedne smo lahko brez večje korekcije opazovali, kako je srebro poraslo iz območja 10$ za unčo do preko 12,5$ za unčo. Pri tem so se seveda tehnični kazalniki pomaknili v območje prenakupljenosti:

Možnost korekcije se vsekakor povečuje, čeprav je možen tudi drug scenarij: še večji skok navzgor zaradi bistvene neuravnoteženosti ponudbe ter povpraševanja po srebru. Poleg znanih “sil” povpraševanja v ospredje prihajajo tudi podatki o velikih “short” pozicijah, ki bi se utegnile zapirati.

Naskok na slabih 25% Mercatorja je na prvi pogled nesmiselna poteza, saj je Mercator že obvladovan. Toda zgodba se spremeni, ko začnemo razmišljati o naslednji teoriji zarote:

Vsi trenutni pogledi so usmerjeni v Mercator. Malokdo pa se ozira širše. Namreč Mercator lahko obvladuješ neposredno z lastništvom delnice ali pa posredno preko lastništva delničarjev Mercatorja. Z drugimi besedami, novim kupcem bo pridobitev 25% Mercatorja popolnoma zadoščala v kolikor se bodo naknadno spustili v boj za lastništvo Istrabenza ali pa Pivovarne Laško. Glede na to, da je Istrabenz bolj ranljiv, saj je delež države večji, je smiselno pogledati naslednjo sliko:

Ob tržni kapitalizaciji Istrabenza v višini 38,3 milijarde je lahko logičen sklep te teorije zarote naslednji: slabih 30% Istrabenza je trenutno vrednih dobrih 12 milijard tolarjev. Če bo kupec ponudil še enkrat več (se pravi nekaj manj kot 15.000 tolarjev za delnico) bo lahko v dobri meri kontroliral dodatnih 25% Mercatorja za manj denarja kot pa ga sedaj ponuja Altima…

Pravilnega odgovora ni. Iz različnih izhodišč lahko dobimo različne ocene, ki so vsaka po sebi “pravilne”. Kljub temu lahko z nekaj logike pridemo do naslednjih ugotovitev:

Danes je bilo očitno preveč pozornosti usmerjeno na Mercator, saj je finančna javnost popolnoma spregledala dva prijavljena svežnja z delnicami KD Holdinga. Lastnika je zamenjalo preko 50.000 rednih delnic KD Holdinga, ker pa je šlo za dva paketa pa ni nujno, da je bil prodajalec samo eden:

Delniška struktura na dan 31.12.2005 razkriva več potencialnih prodajalcev. V kolikor prodajalec ni bil “notranji” je vsekakor smiselno pozornost usmeriti na ceno. Bila je namreč bistveno višja od tržne…

Danes je med trgovanjem EUR/USD prebil 1,23 in s tem ponovno nakazal, da se letos dolarju ne piše nič dobrega:

Napoved švicasrke UBS za EUR/USD konec leta je okoli 1,28. Ali ste ustrezno zavarovani proti takemu padcu?

Prijateljske prodaje med DZU-ji ter preoblikovanimi holdingi se še zmeraj vrstijo. Tokrat je bilo to med Probanko DZU oziroma Zlato moneto 1 ter Infond holdingom, ki sta čisto naključno opravila posel z Mercatorjem po 39000 tolarjev. Naključje je še toliko bolj poudarjeno, saj je kmalu zatem bilo v časnikih objavljena novica o povpraševanju po 41.000 tolarjev. To je za vlagatelje izredno slab znak, saj njihove investicijske odločitve ne temeljijo samo na analizah ampak očitno tudi na prijateljskih uslugah.

Čeprav delnice Zlate monete 1 predstavljajo zanimivo naložbo iz vidika preoblikovanja v vzajemni sklad, se moramo delničarji tega investicijskega sklada zavedati, da njihovi upravljavci še zmeraj uporabljajo moralno sporne taktike…