V Sloveniji se že nekaj časa trži življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem toda šele v zadnjem letu je moč opaziti, kako močni so denarni prilivi v vzajemne sklade iz tovrstnih zavarovanj.

Najlepše se to vidi pri vzajemnemu skladu Triglav steber 1, kamor naša največja zavarovalnica mesečno nakazuje več stomilijonske zneske, ki jih preko naložbenih polic vplačuje 100.000 ljudi. Večina teh vplačil se sodeč po dinamiki prilivov zgodi konec meseca. Dosedanja zgodovina neto prilivov v zadnjih dneh posameznih mesecev je sledeča:

Če k Triglavu prištejemo še AdriaticSlovenico ter druge naše zavarovalnice bi lahko ocenili, da se v povprečju mesečno steka preko pol milijarde tolarjev…

Danes smo lahko v Financah opazili oglas o zbiranju ponudb za nakup netržnih naložb, ki se nahajajo v KD ID. Ta korak vsekakor pozitivno preseneča vsaj v dveh pogledih:

Vse to seveda daje pozitiven ton ter hkrati dobre temelje za izkoristek več kot 40 odstotnega diskonta glede na tržno vrednost.

Skladno z globalno korekcijo je kar nekaj DZU-jev pohitelo z obveščanjem vlagateljev, da stanje ni tako kritično kot se na prvi pogled zdi. Med njimi je tudi družba za upravljanje MedvešekPušnik, ki je med drugim posredovala tudi primerjavo MP-Global.si ter delniškega indeksa FTSE All World Series Asia Pacific:

Vse lepo in prav za boljši “performance” toda na strani vzajemci.com pri opisu sklada piše, da je benchmark “MSCI AC World Local”. Je to isti indeks?

Danes smo lahko v FT prebrali zanimiv članek o OECD in njihovi napovedi o prihodnji rasti. Med vrsticami izstopa predvsem opozorilo na vplive globalizacije: poceni izvoz razvijajočih se držav povzroča vse večje trgovinske deficite.

Po ekonomski teoriji trgovinski deficit lahko obstaja dokler so ga tujci pripravljeni financirati. Skladno s tem se postavlja umestno vprašanje, do kdaj bodo tujci financirali največji trgovinski deficit - se pravi ameriški deficit.

Trend upadanja nakupovanja ameriških dolžniških vrednostnih papirjev s strani tujih investitorjev je že zaznati. Kdaj se bo to konkretneje poznalo na dolarju?

Na grafu so omenjene naložbe, ki veljajo za manj tvegane:

Na tem seznamu manjkajo še druge manj tvegane naložbe kot so npr. žlahtne kovine ali nepremičnine. Ali poznate še kakšno?

Če da, potem ste izbrani naložbi preveč izpostavljeni. V tem kontekstu je smiselno zmanjšati izpostavljenost, denar pa nameniti manj tveganim naložbam. In tukaj ne nasedite na znano laž, da so obveznice varna naložba. Ni nujno, kar pričajo tudi negativni letni donosi nekaterih obvezniških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji.

Cilj investiranja ne sme biti to, da ste “plačali” za dodatno skrb.

Minula globalna korekcija je idealen trenutek za pogled v ogledalo in skladno s tem preveritev temeljne dileme - kaj želimo doseči in kaj smo za to pripravljeni dati oziroma v borznem žargonu povedano kakšen donos želimo doseči in koliko bomo za to tvegali.

Ob sami korekciji se pogosto pojavijo znane dileme ter vprašanja:

• Ali se bo negativni trend nadaljeval ali gre samo za tipičen “predah”, ki spremlja rastoče tečaje?

Samo čas je pokazatelj ali gre za korekcijo ali za obrat trenda. Torej splošnega odgovora ni, dejstvo pa je, da v kolikor ni sprememb v “temelju” zgodbe, potem je večja verjetnost, da gre za popravek.

• Ali raje prodati ali čakati?

Tukaj je smiselno vprašanje zakaj ste sploh investirali in kaj ste želeli doseči. Prepogosto se zgodi, da dolgoročni vlagatelji reagirajo na vsak kratkoročni šum. Pri tem seveda nastajajo transakcijski stroški hkrati pa se povečuje možnost, da vam “zgodba” uide.

• Kaj naj naredim?

Sprejeti odločitev je seveda najtežje. Toda če ste že sprejeli odločitev, da v nekaj investirajte, potem se čimprej spoznajte tudi z negativnimi obdobji te investicije. Ali kot je rekel ameriški predsednik Truman: “If you can’t stand the heat, get out of the kitchen.”

• Zakaj nisem prodal prejšnji teden?

Hm, to sem se tudi jaz vprašal… Problem pohlepa je pač sestavni del investiranja in prepogosto nas občutek rasti premami in prepriča v to, da smo super investitorji. Žal so statistike drugačne…zato se je nesmiselno obremenjevati s takim vprašanjem. Raje preusmerite pozornost v dovolj dobro razpršen portfelj.

Danes smo ponovno priča izrednim nihanjem na trgu srebra, saj je tečaj padel iz območja 14,4 doalrja za unčo v območje 13,1 dolarja oziroma za dobrih 9%:

Če ste razmišljali kaj o žlahtnih kovinah, potem je sedaj smiseln trenutek za postopno spoznavanje z njimi, saj je padec bolj posledica reakcije na celotno dogajanje na trgu surovin kot pa posledica spremembe fundamenta na trgu srebra.

Naj omenim samo, da ima ETF SLV zbranih že skoraj polovico od načrtovanih 130 milijonov unč, kar pomeni, da bo prej ko slej dosegel to prvo mejo. Kaj bo pa potem? Povpraševanje po vsej verjetnosti ne bo kar izginilo…

Pred časom sem namignil, da se ameriškemu dolarju ne piše dobro ter vas spraševal, če ste zavarovani proti morebitnem padcu. Tokrat pa namigujem, da nas kljub dolgoročni neizbežni usodi dolarjevega padca čaka po vsej verjetnosti kratkoročni pozitivni popravek:

Poleg preprodanosti ameriškega dolarja se je EUR/USD razmerje približalo območju 1,3, kjer bomo po vsej verjetnosti zaznali nekaj odpora. Koliko je seveda težko reči, saj ne smemo povsem izključiti možnosti, da dolar brez korekcije pade še nižje.

Ste kaj ukrepali, ko je bil dolar še 200 tolarjev?