sreda, 15. november 2006

MERCATORJEV DOBIČEK

Danes je Mercator, tako kot je pisalo v koledarju napovedanih objav, objavil rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih. Pri tem so v obvestilu dva odstavka namenili o “izrednih” ter “primerljivih” dobičkih, s čimer se na prvi pogled pozabi na rezultate, ki so bili objavljeni ob takem času:

Projekt Era Mercatorju več kot služi za zniževanje računovodskega dobička, saj je bilo v lanskem letu oslabitev iz tega naslova za 4,1 milijarde oslabitev (2,6 oslabitev dobrega imena in 1,5 oslabitev osnovnih sredstev). Rezultat je lansko leto “trpel” tudi zaradi slabega tekočega poslovanja hrvaških podjetij Ere Tornado ter Trgohita – dodatnih 1,2 milijarde zaradi izgube iz poslovanja.

V letošnjem letu so se oslabitve Erinih objektov nadaljevale in sicer v neto višini 1,5 milijarde tolarjev. V prihodnje podobnih oslabitev na ta račun ne gre več pričakovati, zato lahko v pričakujemo konkretnejši porast dobička (proti 15 milijardam tolarjev), posebej, če se bo poslovanje hrvaških podjetij stabiliziralo..

torek, 14. november 2006

OBJAVE REZULTATOV

Jutri bomo videli, če se Mercator drži lastnih napovedi glede objav devetmesečnih rezultatov:

Osebno pričakujem, da bodo rezultati zelo spodbudni in podali dobro podlago za nadaljno rast delnic. Sicer pa bo devetmesečne rezultate pojutrišnjem objavila tudi Krka…
ponedeljek, 13. november 2006

INA

Danes je bilo v hrvaških medijih objavljen poziv za nakup delnic Ine. Na voljo je 15% delnic (plus dodatna dva po potrebi), prve slike iz bančnih poslovalnic pa me spominjajo, kako smo pred desetimi leti vplačevali delnice Petrola v javni ponudbi.
Banke so privatizacijo Ine pričakale pripravljene, saj že ponujajo kredite za nakup delnic (Raiffeisen banka in Privredna banka Zagreb). Tako spodbujanje nakupov je lahko “tricky”, saj rast vrednosti delnic Ine ni zagotovljena. Je pa blizu tega, posebej če bo Ina ohranila trend tekočega poslovanja – po šestmesčnih rezultatih je čisti dobiček večji za 85 odstotkov. Slednje je sicer manj kot 112 odstotni porast dobička MOL-a v minulem četrtletju.

Sicer pa delnice Ine lahko kupijo tudi hrvaška podjetja, kar pomeni, da lahko tudi slovenske podružnice na Hrvaškem podajo nakupna naročila. Iz Poslovnega dnevnika povzeto:

četrtek, 9. november 2006

Å E NEKAJ O GORENJU

Pozabil sem dodati še eno zanimivost pri Gorenju. V zadnjih dveh letih je Gorenje od SOD-a odkupilo skoraj 1 milijon delnic po povprečni ceni 6.398 tolarjev:
  • 19.1.2005 233.075 delnic po 6485,93 SIT
  • 4.8.2005 233.075 delnic po 6321,84 SIT
  • 3.2.2006 233.075 delnic po 6321,84 SIT
  • 3.8.2006 233.075 delnic po 6464,05 SIT
Sedaj pa jih bo ponudilo do 6,1 milijona delnic po ceni, ki bo po vsej verjetnosti bistveno nižja od 6400 tolarjev…
Očitno ima delni umik države svojo ceno – dobrih 900 mio tolarjev… Uprava pa je vmes dobila nagrado za “uspešno” poslovanje (saj ne pravim, da je ne zasluži…ampak nadzorni svet in večji delničarji so tukaj preprosto spregledali, da je v bistvu ta odločitev prinesla tolikšen primankljaj…).
četrtek, 9. november 2006

GORENJE IN DOKAPITALIZACIJA

Današnje obvestilo Gorenja, da bo uprava sodelovala v sklopu dokapitalizacije, lahko razumemo kot pozitiven znak, ki sporoča, da bomo ob normalnem poslovanju prej ko slej zaznali višjo vrednost delnic.
Ta trenutek se vlagatelji na nek način izogibajo delnic Gorenja, ker je pred vrati dokapitalizacija, toda enkrat ko bo le-ta mimo, se bo navidezni prodajni pritisk umaknil. In takrat bo pot navzgor lažja…


Seveda bo v tem času moral Gorenje uspešno izpeljati zastavljene projekte…

četrtek, 9. november 2006

SGAM VIDI OPTIMIZEM

Danes sem bil na predstavitvi Societe Generale Asset Managment, ki jo je organizirala SKB v sklopu predavanj prof. Mramor-ja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na predstavitvi so poleg skladov predstavili tudi njihov pogled na trenutno ekonomsko okolje.

Za razliko od vse pogostejših opozoril v finančnih medijih o prihajajoči ameriški recesiji, so pri SGAM razkrili, da trenutno in bodoče stanje ocenjujejo kot pozitivno. Po besedah Didier Borowski (“Senior Economiste & Stratégiste de SGAM”) naj bi močan trg delovne sile v Ameriki kompenziral negativne vplive vse šibkejšega trga nepremičnin. Njegove ocene za rast BDP-ja za leto 2006 in 2007 so:
  • Amerika: 3,3% => 2,6%
  • Evropa: 2,5% => 1,9%
  • Japonska: 2,5% => 1,8%
Za ameriški dolar je napovedal da srednjeročno Amerika ne bo uspela vzdrževati tako veliki deficit, zato bo vrednost dolarja padla.
Za gibanje dolarja imam podobno mnenje, medtem ko zadnji podatki o ameriškem BDP-ju kažejo, da se zna rast BDP v prihodnjem letu bistveno upočasniti, če ne celo v posameznih kvartalih pasti…
Na predstavitvi so omenili tudi, da pozorno spremljajo trg Balkana, kar pa še ne pomeni, da bodo ustanovili sklad, ki bo osredotočen samo na to regijo (zaenkrat pokrivajo vzhodno Evropo). Problem je namreč slaba likvidnost trga v kombinaciji s potencialom, ki ga ima SGAM. Naj kot zanimivost omenim, da je pri njih zaposlenih 600 ljudi, ki se ukvarjajo z analizo in raziskavo trgov ter upravljanjem portfeljev…
sreda, 8. november 2006

MANJÅ ANJE Å TEVILA ZAPOSLENIH

Današnja napoved, da bo New Yorška borza odpustila 17% zaposlenih (posledica racionalizacije po združitvi z elektronsko borzo Archipelago Holdings), me je spodbudila k pregledu kako je s tovrstnimi racionalizacijami pri nas.
Razen pri Leku, kjer vsako odpuščanje pritegne medijsko pozornost (zaradi tujih lastnikov ter posledic prevzemanja), so v medijih zgodbe o racionalizacijah po prevzemih redke. In to kljub dejstvu, da se to dogaja.
Pri skupini Pivovarna Laško, ki je z nakupom Radenske ter Pivovarne Union in posredno Fructala pridobila veliko podvajajočega se kadra (finance, računovodstvo, marketing, logistika) je bilo pričakovati, da bo racionalizacija oziroma centralizacija prišla “hitro in naenkrat” . Toda pogled na dejansko število zaposlenih razkrije, da so premiki sicer postopni ampak redni:

Kdaj bodo konkretnejši rezultati te racionalizacije stopili v ospredje je težko reči, dejstvo pa je, da bi jih brez tega številne domače “akvizijce” pokopale…

torek, 7. november 2006

AMORTIZACIJSKE STOPNJE ZA NOVE STVARI SAMO

Pri analiziranju nove davčne zakonodaje sem več kot spregledal prehodno določbo o amortizacijskih stopnjah in seveda tako prišel do napačnih zaključkov ter misli.

V 80. členu te prehodne določbe namreč piše, da se pri uporabi amortizacijskih stopenj sredstev, ki jih zavezanec amortiziral pred pričetkom uporabe tega zakona, upoštevajo kot davčno priznani odhodki po amortizacijskih stopnjah, ki so veljale v času pričetka amortiziranja teh sredstev. (na to sem bil opozorjen tako s strani prijatelja kot s strani Društva davčnih svetovalcev Slovenija – hvala):


Z drugimi besedami to pomeni, da nove amortizacijske stopnje veljajo za tiste postavke, ki se bodo na novo vključile v poslovne knjige.

Temu posledično ne moremo pričakovati, da bo imel Mercator zaradi tega občutno višji računovodski dobiček (sicer bo malo višji – na račun novih zgradb)….

nedelja, 5. november 2006

ŽLAHTNE KOVINE

Žlahtne kovine so ta teden zaključile pozitivno in sicer na nivojih, ki preko tehnične analize sporočajo, da se nam bliža konkretnejša rast. Zlato je od spodaj navzgor prebil padajočo trendno linijo, kar je dober tehnični signal za prehod v novo fazo rasti. Sicer je bilo zanimivo opazovati tudi petkovo gibanje, kjer smo ob ameriških podatkih o zaposlenosti sprva zaznali padec zlata skladno z okrepitvijo ameriškega dolarja, toda do konca trgovanja se je zlato “odlepilo” od tradicionalne povezanosti z ameriškem dolarjem in začelo ponovno rasti:
Zlatu je seveda v določeni meri sledilo tudi srebro, čeprav tako očitnega preboja kot pri zlatu nismo zaznali:
Je pa zato bilo zanimivo opazovati platino, kjer je tečaj v četrtek in petek poskočil za več kot 10 odstotkov. Povečano zanimanje naj bi izviralo iz špekulacij o novem ETF skladu, ki naj bi posnemal gibanje platine:

petek, 3. november 2006

TEORIJA O POTEZI IN MAKSIMI HOLDING

Današnja objava namere o prevzemu Maksime Holding je pritegnila veliko pozornosti, še bolj pa je bila zanimiva objava, da je FB Investicije kupila Poteza Naložbe. Če ste se pri tem vprašali, zakaj je tak nakup smiselen vam v naslednjih vrsticah ponujam svojo teorijo:
Odgovor je seveda Mercator. Z včeraj sprejeto davčno zakonodajo podjetja ne bodo plačevala samo manj davka na dobiček ampak bodo obračunala tudi nižjo amortizacijo zaradi nižjih predpisanih amortizacijskih stopenj. To bo pozitivno vplivalo na čisti dobiček, kar se bo poznalo predvsem pri podjetjih, ki imajo veliko amortizacijo. To pa je seveda Mercator. Pogled v letno poročilo Mercatorja razkrije, da je skupina Mercator preko zgradb lani ustvarila za 7,5 milijard tolarjev amortizacijskih stroškov (od skupno 17 milijard tolarjev).

Mercator ima amortizacijsko stopnjo za gradbene objekte med 3 in 5%, glede na povprečno nabavno vrednost ter obračunano amortizacijo pa znaša povprečna stopnja okoli 3,5%. Sedaj pa se bo ta stopnja zmanjšala na 3%, kar pomeni, da se bo Mercatorju samo na račun nižje amortizacijske stopnje gradbenih objektov avtomatično povečal dobiček za okoli 1 milijardo tolarjev:


Ne smemo biti presenečeni, če bo naslednje leto dobiček Mercatorja samo zaradi sprememb davčne zakonodaje večji za 10 do 15%…če pa k temu prištejemo še pričakovano odpravo davka na izplačane plače, boljšo prodajo, potem si ni težko razložiti zakaj si nekdo želi obvladovati Mercator. Bodisi preko Istrabenza ali pa posredno preko Maskime holding…