sreda, 13. december 2006

SKROMNOST MERCATORJA

Danes je bila predstavljena napoved o poslovanju Mercatorja v prihodnjem letu. Pri napovedi moramo roko na srce pohvaliti upravo, da je pripravila obsežen dokument z vrsto informacij (in tako postavila zgled drugim borznim podjetjem). Tukaj pa se pohvala konča, saj sem predvsem v sklopu prihodnjega dobička zaznal, da je napoved zelo skromna. Prihodnje leto naj bi čisti dobiček dosegel 7,3 milijarde tolarjev, kar je 14% več kot pričakovani dobiček letošnjega leta.

lumpi.PNG

900 milijonov tolarjev več dobička v prihodnjem se mi zdi zelo skromna napoved zaradi :

Prenehanja izstopajočih oslabitev. Na račun ERE je Mercator v zadnjem letu in pol opravil oslabitev dobrega imena ter osnovnih sredstev ERE v višini 5,6 milijard tolarjev (v letu 2005 4,1 milijard tolarjev in v prvih 9 mesecih 2006 1,5 milijarde tolarjev). Čeprav je letošnjo oslabitev Mercator peljal preko kapitala (MRS 8), lahko predpostavljamo, da na kratek rok večjih oslabitev ne bo več.

Stabiliziranja poslovanja na Hrvaškem. Erine hrvaške trgovine, ki so letos pripojene k M – H d.o.o., so v lanskem letu Mercatorju ustvarile 1,2 milijarde tolarjev izgube iz poslovanja ter oslabitve obratnih sredstev. Če bo poslovanje sanirano, potem je tukaj pomemben prihranek.

Vpliva M-Rodič‡a. Srbska trgovina M-Rodič‡ bo skupini Mercatorja po napovedih v naslednjem letu prispevala okoli 53,5 milijard tolarjev prometa. Če posluje z Mercatorjevo maržo (1,3% glede na prodajo) potem gre pričakovati iz tega naslova vsaj pol milijarde tolarjev dobička, čeprav se sam nagibam k oceni, da bo dobiček M-Rodič‡a gravitiral proti milijardi tolarjev.

Organske rasti. Organska rast Mercatorja bo prispevala 40 odstotni delež rasti prodaje v prihodnjem letu. Temu primeren bo tudi prispevek na ravni dobička.

Inflacije. Od 14 odstotkov višjega dobička bo skoraj petina te rasti odpadla na inflacijo.

Nižjih davkov. Davek na plače se v letu 2007 ponovno zniža. Če predpostavimo, da je povprečna bruto plača 200.000 tolarjev, potem bo skupina Mercator samo z zaposlenimi v Sloveniji na leto prihranila okoli 230 milijonov tolarjev.

Rast dobička v višini 900 milijonov tolarjev je za sistem z več kot 20.000 zaposlenimi v naslednjem letu skromna napoved. Uprava to številko lahko doseže že tako, da vsakemu zaposlenemu zmanjša bruto plačo za 15 eurov…

Osebno sem pričakoval, da bo napoved dobička 2007 vsebovala številko nad 10 milijard tolarjev. Očitno sem preveč optimistično pogledal v poslovne knjige Mercatorja…

torek, 12. december 2006

GORENJE BREZ MBO?

Današnja odločitev o 15% povečanju kapitala brez izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev med drugim pomeni, da je vodstveni kader zaenkrat ostal brez delnic.

S tem so ob dobro priložnost, da bi prišli do konkretnega deleža po cenah okoli 5500 tolarjev. Glede na zadnje gibanje tečaja lahko predvidimo, da bo tečaj ob naslednji dokapitalizaciji (če bo odobrena) čez 6000 tolarjev, to pa seveda pomeni, da bo za zaposlene MBO vsaj 10 odstotkov dražji…

Sicer pa so imeli zaposleni dolgo časa priložnost kupovati Gorenjeve delnice na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v območju 5500 tolarjev…

ponedeljek, 11. december 2006

DOLAR vs EURO

 

Danes je bilo objavljeno četrtletno poročilo Banke za mednarodno poravnavo (BIS) v katerem lahko opazimo, da države, ki črpajo nafto, naftno kupnino vse pogosteje usmerjajo v eure, jene ter britanske funte (o tem so poročali tudi pri FT-ju):

begiz.PNG
(vir: www.bis.org)

Tako je delež dolarskih sredstev padel v dobrem letu padel iz 72% na 65%, seveda pa to še ne pomeni, da je podobna slika tudi na nivoju vseh centralnih bank:

sestavadeviznihrezervcentralnihbank.PNG
(vir: www.bis.org)

Pri temu je seveda zanimiva ugotovitev študije The euro as reserve currency: a challenge to the pre-eminence of US dollar?, ki sta jo napisala Galati in Wooldridge, ki pravi, da je dolar še vedno v ospredju, toda to lahko razumemo tudi kot globo brezen, kamor lahko pade dolar…

nedelja, 10. december 2006

NAÅ A DRŽAVA SE FINANCIRA POCENI

Opazovanje avkcij zakladnih menic razkrije, da se država financira relativno poceni, posebej glede na zadnje dvige obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB):zakladnemenicevsecb.PNG
(vir: BSI,ECB, lastni izračuni)

Seveda k temu pripomore močno povpraševanje, ki glede na zadnjo avkcijo več kot trikrat presega ponujeno emisijo zakladnih menic. Prihodnja avkcija trimesečnih menic, ki bo 22.12.2006 bo po vsej verjetnosti prinesla nekoliko višjo obrestno mero, kar se bodo razveselili tudi vsi vlagatelji v denarnih skladih. Ti skladi v zadnjem letu niso pridelali kakšnih izstopajočih donosov:

denarniskladi-enoletnidonos.PNG
(ir: vzajemci.com)

Bo pa uvedba eura omogočila lažje kupovanje evropskih zakladnih menic, za tiste, ki pa stavijo na okrepitev dolarja v naslednjem letu pa so zanimive tudi ameriške zakladne menice:

ustreasury.PNG
(vir: finance.yahoo.com, bundesbank.de)

četrtek, 7. december 2006

“LEGALNO” Z NOTRANJIMI INFORMACIJAMI

Rast tečajev delnic na Ljubljanski borzi ne privablja nasmeh samo delničarjem podjetij ampak tudi lastnikom certifikatov, ki so izdani na slovenske delnice in kotirajo na tujih borzah. Seveda se pri tem takoj pojavi vprašanje, ali kdo te finančne isntrumente že izkorišča v sklopu trgovanja z notranjimi informacijami?
Predpostavljajte si, da ste upravljavec slovenskega vzajemnega sklada in za svoj osebni račun kupite certifikat na Gorenje. Potem pa s sredstvi vzajemnega sklada malenkostno močneje povprašujete po delnicah Gorenja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Zaradi skromne likvidnosti je vpliv na tečaj delnice občuten, še bolj občutna pa je sprememba vrednosti certifikata…

Ti izvedeni vrednostni papirji predstavljajo zakonsko luknjo v sklopu nadzora nad trgovanjem z notranjimi informacijami. Več o tem lahko preberete bodisi v Pravni Praksi ali pa v komentarju na Finančni Točki.

Aja, delnica Gorenja je danes skočila vse do 5850 tolarjev…

torek, 5. december 2006

Å E ENKRAT O “STOCK SPLIT-u”

Danes so delničarji na skupščini Adrisa glasovali za “stock split” in sicer 1 staro delnico nadomesti 10 novih.
Tovrstni ukrep ima pozitivne učinke na tržno vrednost podjetja, saj so zaradi nižje cene delnice bolj dostopne (in je zato več povpraševanja). Zakaj se tega trika ne poslužijo v Krki, Heliosu ali Lesnini?
torek, 5. december 2006

DRŽAVA SE PONOVNO UMIKA NETRANSPARENTNO

Nepričakovan izstop države iz Mlinotesta sporoča, da ima država za izstope iz borznih podjetij različne kriterije. Kljub aktualnemu procesu prevzemanja, ki je bil na nek način odziv na več kot 50 odstotni padec tečaja delnic Mlinotesta, sta državna sklada brez javnega razpisa prodala delnice:

majg-tecaj.PNG

Prodajna cena je bila sicer višja kot zadnje prevzemne ponudbe, toda to ni kriterij, da bi lahko govorili, da je država izstopila po dobri ceni. V bistvu je delež prodala pod knjigovodsko vrednostjo, kar se pri borznih podjetjih ne zgodi pogosto. Posebej ne pri takih, kjer je poslovanje pozitivno:

majg-dobicek.PNG

Končni kupec ima v Mlinotestu preko Vipe Holdinga že določen vpliv, zato bo zanimivo opazovati, ali bo Vipa podala prevzemno ponudbo za cel Mlinotest. Če ne, potem si lahko ponovno zastavimo vprašanje, zakaj sploh imamo prevzemni zakon, če pa se mu večina igralcev uspešno izogiba ali pa ga celo izkorišča…

sobota, 2. december 2006

BORZNA PRESENEČENJA

Minuli borzni teden je bil res poln presenečenj. Ne samo doma, kjer je mnoge vlagatelje presenetil skok tečaja delnic Luke Koper ter nenadni preklic Triglavove skupščine tudi v tujini smo zaznali kar nekaj zanimivih premikov. Med enega izmed teh bi vsekakor lahko šteli delnice INE, saj se vsem tistim, ki so v javni prodaji kupili delnice INE, že ves vikend smeji. Delnice so namreč prvi trgovalni dan končale skoraj 30 odstotkov višje.

Poleg borznih premikov pa smo posebno presenečenje dobili v sklopu objav ameriških makroekonomskih podatkov. Le-ti niso tako dobri, kot se je pričakovalo, zato ni čudno, da so napovedi o prihajajoči recesiji vse glasnejše – lep pozvetek o tem je napisal profesor Roubini na njegovem blogu.Na slabe podatke je najmočneje reagiral ameriški dolar, katerega vrednost je padla pod 180 tolarjev (1,334 EUR), medtem ko borzni tečaji niso doživeli večjih pretresov. Toda to še ne pomeni, da jih kaj takega tudi ne čaka:

dow-01122006.PNG

Glede na divergenco (rast ameriškega borznega indeksa DJIA, padec vrednosti nekaterih tehničnih indikatorjev), se verjetnost padca povečuje. Kratkoročna formacija glave in ramen podaja prvo oceno padca v območje 11.800 indeksnih točk, kar pomeni vrnitev v dolgoročni kanal na tedenskem grafu:

dow-01122006-weekly.PNG

Glede na nastalo situacijo pričakujem, da bo praznični mesec zelo razgiban, tendenca pa je seveda v smeri rdeče barve…