Na začetku današnjega trgovanja smo lahko opazili, da so vlagatelji povpraševali po delnicah Krke vse do 900 EUR in to s tako vnemo, kot da bodo v kratkem objavljeni poslovni. Žal bodo le-ti objavljeni konec februarja, zato se zna do takrat zgoditi tudi kakšna korekcija.

Torej skladno s sloganom…

V petek je bil v časniku Večer objavljen povzetek novinarske konference, ki jo je pripravil KD ob 15. letnici delovanja Galilea, med katero najdemo tudi opisno oceno lanskoletnega dobička:

Na isti dan kot objava tega povzetka, je bilo na borzi zaznati nekoliko več prometa z rednimi delnicami KD holdinga… Mogoče pa nekdo že ve, kaj točno pomeni lep dobiček…

Poleg Gantarjeve ocene pa sta konkreten dobiček v Večeru objavila tudi Infondova sklada:

• Infond ID = 4,35 milijarde tolarjev, kar predstavlja 19,3% trenutne tržne kapitalizacije,
• Infond ID1= 1,3 milijarde tolarjev, kar predstavlja 18,4% trenutne tržne kapitalizacije.

Glavno vprašanje je seveda, koliko tega dobička bo šlo za dividende?

Danes je nafta padla pod 52$:

Ali bomo pri 50$ zaznali dovolj povpraševanja za kakšen odboj navzgor?

Današnja vest o tem, da se je nadzorni svet NLB “zahvalil” dvema članoma uprave, me je presenetila predvsem v načinu komuniciranja naše največje banke.

Če je že prišlo do sprememb v vodstvu naše največje banke, bi v skladu normalnega komuniciranja pričakoval, da bodo objavljeni tudi razlogi, zakaj je do tega prišlo.

Tako pa nam ne preostane nič drugega kot ugibanje….Tak način komuniciranja vsekakor prispeva k trenutnemu stanju na sivem trgu, kjer se odkupna cena NLB delnic zadržuje med 146 in 167 EUR. To je okoli dvakratnik knjigovodske vrednosti, kar je v primerjavi s srbskim borznim trgom nizko. Tam banke kotirajo pri tri do štirikratniku knjigovodske vrednosti, kot so to izračunali analitiki FIME:

Je torej smiselno izkoristiti tako stanje v Sloveniji?

Danes smo lahko na ruskem borznem trgu opazovali borzni indeks v prostem padu:

6 odstotni padec borznega indeksa vsekakor prikliče spomine na lanskoletne spomladanske tektonske premike, ko je indeks v dobrem mesecu izgubil več kot 30 odstotkov. Ali bomo tudi tokrat priča tolikšnemu padcu?

V minulem tednu smo bili priča mnogim padcem v sektorju surovin. Temu se ni izognil niti baker, ki je izgubil preko 10 odstotkov:

Tako kot je lansko leto baker hitro poletel navzgor, sedaj pada (padec se trenutno pripisuje pričakovanjem o ohlajanju gospodarske rasti). Pri tem pa je seveda aktualno vprašanje, kje bomo zaznali prve odboje navzgor. Preteklo gibanje vrednosti nam namiguje, da se to zna zgoditi že kmalu:

Sicer pa z vse cenejšim bakrom prihaja olajšanje tudi za slovenska podjetja, posebej za Gorenje in Helios…

V petek je bil v Delu objavljen članek o premijah, ki so jih zbrale lansko leto zavarovalnice. Najvišjo rast premije so zabeležili pri AdriaticSlovenici in sicer je ta zavarovalnica v prvih enajstih mesecih zbrala dobrih 210 milijonov evrov bruto premij. Letos naj bi jih dosegli okoli 235 do 240 milijonov evrov (lani 200 milijonov evrov) in sodeč na zaostajanje rasti škod v primerjavi z rastjo zbranih premij lahko pričakujemo dobro osnovo za dobiček. Plan za lansko leto je okoli 6,2 milijona evrov (bruto).

AdriaticSlovenica ima trenutno odprto pot, da osnovni kapital poveča na dobrih 40 milijonov evrov in s tem izpelje zastavljene razvojne načrte. Več kot ji bo izpeljanih, več bo tudi zavarovalnica vredna…

Današnja objava stanja ameriškega trga delovne sile je imela močan vpliv na devizne tečaje, saj vlagatelji niso pričakovali tako močne rasti oziroma so pričakovali določeno ohlajanje in s tem tudi predčasno znižavanje obrestne mere s strani centralne banke. Ker so podatki podali druge smernice, je devizni trg močno reagiral:

Razmerje med EUR/USD je za trenutek zdrsnilo pod 1,3, toda očitno je nekaj moči Euru še ostalo…

Japonski jen je v zadnjem mesecu izgubil kar nekaj svoje vrednosti in sicer predvsem na račun pomanjkanja konkretnejših podatkov, ki bi kazali na hitrejše okrevanje Japonske. Ko bodo ti podatki prišli na plano, bo japonska centralna banka začela konkretneje dvigovati obrestno mero (potiho se sicer pričakuje manjši januarski dvig obrestne mere), s tem pa se bo začel zniževati obrestni diferencial z drugimi državami. Ta je trenutno visok, posebej če ga primerjamo z obrestnimi merami na Islandiji, kjer se obrestne mere gibljejo nad 10 odstotkov:

vir: Centralna banka Islandije

Seveda ima visoka obrestna mera tudi posledice slabitve deviznega tečaja - islandska krona je v lanskem letu izgubila okoli 20% svoje vrednosti. Poleg krone je na vrednosti izgubljal tudi jen in sicer je izgubil dobra 2% napram dolarju oziroma 12% napram euru.

Tehnično gledano je jen trenutno v zanimivem položaju. Seveda je možen preboj območja 120 (morebitna H&S formacija), toda vsak konkretnejši zdrs jena bodo centralne banke znale izkoristiti, kar lahko razberemo preko zadnjih objav o selitvi deviznih rezerv iz dolarja v eure ter jene.

…bi tudi Sava prodala Merkur po 296,28 EUR (71.000 SIT), bi ustvarila preko 34,6 mio EUR (8,3 milijarde SIT) dobička oziroma 17,27 EUR (4138 SIT) dobička na delnico.