sreda, 28. marec 2007

WTI – 5. TEDEN

Pozicija v srebru še zmeraj ostaja, prav tako izguba na portfelju.

logo-topinvestor.PNG

Ne glede na nedavne zaplete z Iranom, ki so pozitivno vplivali na vrednost sodčka nafte ter posredno tudi na zlato, kakšnega večjega efekta na srebro nismo zaznali. Če primerjamo današnje nivoje zlata z nivoji izpred februarskega padca, potem lahko ugotovimo, da se trenutno zlato nahaja približno tri odstotke pod vrhom, ista primerjava s srebrom pa pokaže na bistveno večjo razliko – okoli 10 odstotkov. Seveda to ne pomeni veliko, je pa zanimivo, saj sta se zlato in srebro v zadnjih časih gibala podobno (s tem da je srebro bistveno bolj volatilno).

torek, 27. marec 2007

GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE

Današnja prevzemna namera Maksime holdinga za Geodetski zavod Slovenije je po svoje zelo zanimiva, saj spravlja državna sklada v nelagoden položaj, pri katerem se lahko zgodi, da se oba državna sklada umakneta, kot sta to nedavno storila pri Jelovici.

 

Sicer delež SOD-a in KAD-a v Geodetskem zavodu Slovenija presega 25% odstotkov, preostalo lastništvo pa je z izjemo paketa Maksime holding razpršeno:

gzs.PNG

Sicer pa Geodetski zavod Slovenije posluje zelo stabilno, kar omogoča izplačevanje stabilnih dividend, katerih donosnost se giblje nad bančnimi depoziti. Tečaj na borzi je krepko pod knjigovodsko vrednostjo, zato bo zelo zanimivo spremljati ponudbo. V kolikor bo Maksima ponudila premalo, se utegne na strani povpraševanja pojaviti še kakšen kupec…

nedelja, 25. marec 2007

VSE ZANIMIVEJÅ A SAVA

Savin nakup več kot petinskega deleža Abanke Vipa je vsekakor pritegnil dodatno zanimanje investitorjev (zadnji posli so se v petek sklepali pri 270 evrih). Ne samo, da je Sava v portfelj dobila odlično naložbo, verjetno je tudi, da bo Savi uspela tudi predlagana združitev Gorenjske banke z Abanko Vipa. V tem kontekstu bo nova banka druga največja banka v Sloveniji s približno okoli 13 odstotnim deležem, s čimer bo na listi zaželenih bank več ali manj na vrhu.

Obvestilo Save ni vključevalo prodajne cene. Tako lahko samo ugibamo po koliko je Sava kupovala: moja ocena je med 80 do 150 milijoni evrov, sam razpon kupnine pa je velik prav zaradi načina nakupa – bila je uveljavljena nakupna opcija, kjer je bila prodajna cena po vsej verjetnosti vnaprej definirana.

Tudi pri Savi v letnih poročilih kot tudi v uradnih objavah pred poslom nismo nikjer zaznali, da ima Sava podpisano to nakupno opcijo, kar odpira splošno vprašanje, katere opcije imajo podjetja še podpisane, pa vlagatelji/delničarji ne vemo zanje.

Sicer pa se je z vstopom Save v Abanko Vipa razjasnila tudi strategija preostalih finančnih institucij – tukaj mislim predvsem na skupino KD, kjer se mu je Abanka Vipa tokrat oddaljila. Bo pa zato zanimivo spremljati potek privatizacije NLB-ja…

petek, 23. marec 2007

TELEKOM IN STRATEÅ KI LASTNIK

Glede na polemike o precenjenosti/podcenjenosti Telekoma iz vidika strateškega kupca, bi podal razmišljanje o nekaterih prihrankih, ki jih lahko strateški kupec doseže:

  • sprememba strukture dolga/kapitala: glede na nizko zadolženost Telekoma (D/E je 28,9%) se lahko Telekom brez problema dodatno zadolži. Pri tem se izkoristi položaj Telekoma pri pridobivanju poceni dolžniških virov, svež kapital pa se porabi bodisi za nakup lastnih delnic bodisi investira v nove projekte. Z optimalno strukturo kapitala se zniža povprečen strošek kapitala in posledično dvigne vrednost podjetja.
  • vpliv davčne reforme:
    • davek na dobiček: skupina Telekom je v zadnjem letu izkazala okoli 7 milijard tolarjev davka (skupaj z odloženimi davki), kar pomeni 23,6% efektivno obdavčitev. Glede na davčno reformo se bo v prihodnjih letih stopnja davka na dobiček znižala na 20%, kar pomeni da bo tudi efektivna stopnja obdavčitve padla na to raven. Samo teh 3,6% razlike v davku, bi glede na lanskoletni dobiček pomenilo okoli 1132 milijonov SIT razlike.
    • davek na izplačane plače: v skupini Telekom je v Sloveniji zaposlenih skoraj 3800 zaposlenih. Od leta 2009 tega davka ne bo, kar pomeni, da se Telekomu sprosti povprečno 3% (toliko so plačevali ) od bruto plač – v številkah to pomeni okoli 13.500 SIT na povprečno plačo v Telekomu oziroma 615 mio SIT letnih prihrankov.
    • nove davčne olajšave pri R&D: Tukaj konkretnih izračunov nimam, toda prepričan sem, da bi iz tega naslov lahko Telekom prihranil kakšnih 100 mio SIT letno
    • odprodaja sredstev, ki ne prinašajo dovolj dobrih donosov:
      • odprodaja Solin;
      • lease back poslovnih prostorov ter drugih večjih nepremičnin;
      • morebitna prodaja GVO-ja;

  • racionalizacija poslovanja v kontekstu zmanjšanja zaposlenih na srednjih in nižjih delovnih mestih. Že 5% zmanjšanje zaposlenih prinese letni prihranek preko milijarde tolarjev. Res je, da so tukaj zaveze, toda te zaveze ne bodo veljale dolgoročno;
  • zmanjšanje reprezentance, sejmov ter reklam. Že 10% zmanjšanje pomeni prihranek preko 600 milijonov tolarjev.
  • centralizacija določenih funkcij Siola, Mobitela ter Telekoma: finance, računovodstvo ter marketing. Predviden prihranek: ne vem.

Kakšne bodo dejanske spremembe pri bodočem upravljanju Telekoma ne vem. Res je, da trenutni kazalniki v primerjavi s tujimi telekomi kažejo na precenjenost Telekoma, toda to še ni dovolj dober argument, da se apriori reče, da je Telekom predrag. Stvari je potrebno pogledati pod lupo. Zavedam se, da sem lahko s kakšno mislijo brcnil v temo, toda mislim, da je bolje, da se o tem razpravlja, kot pa da tujci potem s članki iz medijev zagovarjajo, da je Telekom drag.

četrtek, 22. marec 2007

TELEKOM PREDRAG?

Za prodajo strateškemu kupcu ne. Namreč primerjave po kazalnikih s konkurenčnimi podjetji tukaj ne pridejo toliko v poštev, saj bo imel novi lastnik možnost (čez čas seveda) postaviti novo upravo. Ta pa bo lahko upravljala s podjetjem bistveno bolje kot današnja.

In v tej luči je potrebno iskati premijo – premijo za kontrolo, ki se izračuna tako, da primerjamo sedanje stanje ter idealno stanje z idealnim vodstvom, ki racionalizira poslovanje (npr. zmanjšanje števila zaposlenih, odprodaja nepotrebnih naložb, zmanjšanje donacij, refinanciranje ipd.).

Telekom pri slabih 400 EUR je drag v osnovni primerjavi s konkurenti, toda prodajna cena strateškemu kupcu bi morala po mojem mnenju biti višja.

PS: delnic Telekoma nimam. Jih bom pa mogoče kupil, ko jih bo država ponudila državljanom .

torek, 20. marec 2007

WTI – 4. TEDEN

Teden je ponovno naokoli in tudi tokrat sem v sklopu tekmovanja WTI miroval. Tečaj srebra se je dvignil nad 13 dolarjev, posredno pa se je minus na portfelju skrčil.

logo-topinvestor.PNG

Glede srebra sem še zmeraj pozitiven, zato pozicije ne bom menjal. Omeniti velja, da je srebrni ETF sklad (SLV) tik pred zapolnitvijo začetnih 130 milijonov unč srebra, kar pomeni, da bi lahko v bližnji prihodnosti zaznali novo emisijo delnic in s tem tudi novo povpraševanje po srebru.

Sicer so se borzni trgi na zahodnih borzah v zadnjih dneh nekoliko popravili. DAX se je vrnil v območje 6700 indeksnih točk, kjer je pred dobrim tednom izgubil podporo in padel pod 6500 indeksnih točk. V kolikor ne bo kakšnih pozitivnih novic, potem se zna zgoditi, da se borzni indeks ponovno obrne navzdol.

nedelja, 18. marec 2007

AKCIJA Z VALUTAMI: LATVIJSKI LAT IN SLOVAÅ KA KRONA

 

V zadnjem času sta veliko pozornosti pritegnili valuti Latvije ter Slovaške. Za prvo se predvideva, da je na robu devalvacije, druga pa je na račun tujih direktnih investicij v apreciacijskem elementu.

 

Latvijski lat je zaradi velikega tekočega deficita ter visoke inflacije izpostavljen morebitni devalvaciji, svojo težo pa so dodale tudi kreditne agencije, ki so Latviji znižale rating (kljub hitri gospodarski rasti). Dodatni vpliv dodajajo tudi zadnji komentarji, ki so se začeli pojavljati v medijih (WSJ, Marketwatch, The Baltic Times, Burninck’s Global Market Beat). Razmerje med eurom in latom se v zadnjih dveh letih do januarja ni bistveno spremenilo. Letos pa je opaziti, da se zgodba z latom šele začenja:

lat.png
Vir: TradePort2

V kolikor bi prišlo do resnejše devalvacije Lata ali pa vzpostavitve večjih špekulativnih pozicij s strani hedge skladov, potem bi lahko dogodek resneje vplival tako na regijo kot tudi na globalni ravni (predvsem psihološko v smeri ponovnega pripisa tveganja razvijajočim se državam). Za slovenske vlagatelje je aktualno seveda vprašanje, kako bi devalvacija vplivala na poslovanje slovenskih podjetij, ki v Latvijo veliko izvažajo (npr. Krka).

Prav nasprotna zgodba pa je slovaška krona, ki je danes pridobila več kot dva odstotka in sicer na račun, da je ECB dopustila 8,5% apreciacijo krone napram euru. Eden izmed razlogov za tako močno rast krone gre iskati v odprtosti Slovaške tujim investicijam, ki posledično pomenijo močno povpraševanje po kroni. Razmerje med eurom in krono je tako v zadnjih letih v padajočem trendu:

koruna.png
Vir: TradePort2

četrtek, 15. marec 2007

SE SPOMNITE BAKRA?

Pred časom smo lahko prebrali, kako padec bakra na nek način napoveduje ohlajanje svetovne gospodarske rasti. Danes smo ob kitajskih podatkih ponovno zaznali povečano povpraševanje po baznih kovinah, ki se je pojavilo sočasno s postopnim nižanjem zalog na surovinskih borzah. Oboje je seveda rezultiralo v višjih tečajih. Posebej gre izpostaviti baker, ki je v dobrem mesecu dni pridobil več kot dvajset odstotkov:

baker-15032007.png
Vir: TradePort2

Graf gibanja vrednosti bakra razkriva pomembnost trenutnega območja. Možnih je več scenarijev tako od negativnega popravka kot tudi uspešnega preboja in nadaljevanja rasti. Vsekakor pa dogajanje pri baznih surovinah zaenkrat ne odraža šibkosti trga, ki jo na primer beležimo na ameriškem nepremičninskem trgu.

Sicer pa baznim kovinam zanimivo žlahtne kovine tokrat ne sledijo. V zadnjih dveh tednih, ko smo na svetovnih borzah zaznali kar nekaj “razprodaj”, žlahtne kovine niso predstavljale varnega pristana. Srebro se je na primer spustilo iz območja 14,8 dolarja za unčo pod 12,6. Trenutno pri 13 dolarjih gledano iz vidika tehnične analize še ni “pokvaril” pozitivnega naboja:

srebro-15032007.png
Vir: TradePort2

torek, 13. marec 2007

INTEREUROPA – ZELENA TETA

Tako jo je namreč opisal eden izmed zaposlenih v čestitki za šestdeset let poslovanja. Sicer smo na slavnostnem dogodku, ki ga je Intereuropa pripravila danes v portoroškem Avditoriju, lahko izvedeli, da je bilo prvo vozilo v Intereuropini “floti” traktor. Leta 1947 so Intereuropo namreč tvorili samo 3 zaposleni in traktor (danes 2310 zaposlenih in 450 tovornjakov):

traktor-intereuropa.PNG
vir: Intereuropa

Poleg splošnih informacij o Intereuropi je bilo zanimivo poslušati ministra Vizjaka, ki je večkrat poudaril, da za Drugi tir obstaja veliko volje. Svoj govor pa je končal s predlogom, da Intereuropa postane Interworld. Kot da bi namignil, da se Intereuropi obeta zanimiv partner…

torek, 13. marec 2007

WTI – 3. TEDEN

Minuli teden v sklopu tekmovanja nisem sklenil nobenega posla. Å e zmeraj imam pozicijo srebra in še zmeraj je portfelj v globokem minusu.

Pri razmerju USD/JEN se je vrednost res popravila nazaj na 118, toda že danes smo zaznali padec nazaj v območje 116. Možno je, da bomo v prihodnjih dneh zaznali testiranje preteklih spodnjih območjih (okoli 115), kar bo po vsej verjetnosti sovpadalo z negativnim dogajanjem na svetovnih borzah.