TELEKOM IN STRATEÅ KI LASTNIK

Glede na polemike o precenjenosti/podcenjenosti Telekoma iz vidika strateškega kupca, bi podal razmišljanje o nekaterih prihrankih, ki jih lahko strateški kupec doseže:

  • sprememba strukture dolga/kapitala: glede na nizko zadolženost Telekoma (D/E je 28,9%) se lahko Telekom brez problema dodatno zadolži. Pri tem se izkoristi položaj Telekoma pri pridobivanju poceni dolžniških virov, svež kapital pa se porabi bodisi za nakup lastnih delnic bodisi investira v nove projekte. Z optimalno strukturo kapitala se zniža povprečen strošek kapitala in posledično dvigne vrednost podjetja.
  • vpliv davčne reforme:
    • davek na dobiček: skupina Telekom je v zadnjem letu izkazala okoli 7 milijard tolarjev davka (skupaj z odloženimi davki), kar pomeni 23,6% efektivno obdavčitev. Glede na davčno reformo se bo v prihodnjih letih stopnja davka na dobiček znižala na 20%, kar pomeni da bo tudi efektivna stopnja obdavčitve padla na to raven. Samo teh 3,6% razlike v davku, bi glede na lanskoletni dobiček pomenilo okoli 1132 milijonov SIT razlike.
    • davek na izplačane plače: v skupini Telekom je v Sloveniji zaposlenih skoraj 3800 zaposlenih. Od leta 2009 tega davka ne bo, kar pomeni, da se Telekomu sprosti povprečno 3% (toliko so plačevali ) od bruto plač – v številkah to pomeni okoli 13.500 SIT na povprečno plačo v Telekomu oziroma 615 mio SIT letnih prihrankov.
    • nove davčne olajšave pri R&D: Tukaj konkretnih izračunov nimam, toda prepričan sem, da bi iz tega naslov lahko Telekom prihranil kakšnih 100 mio SIT letno
    • odprodaja sredstev, ki ne prinašajo dovolj dobrih donosov:
      • odprodaja Solin;
      • lease back poslovnih prostorov ter drugih večjih nepremičnin;
      • morebitna prodaja GVO-ja;

  • racionalizacija poslovanja v kontekstu zmanjšanja zaposlenih na srednjih in nižjih delovnih mestih. Že 5% zmanjšanje zaposlenih prinese letni prihranek preko milijarde tolarjev. Res je, da so tukaj zaveze, toda te zaveze ne bodo veljale dolgoročno;
  • zmanjšanje reprezentance, sejmov ter reklam. Že 10% zmanjšanje pomeni prihranek preko 600 milijonov tolarjev.
  • centralizacija določenih funkcij Siola, Mobitela ter Telekoma: finance, računovodstvo ter marketing. Predviden prihranek: ne vem.

Kakšne bodo dejanske spremembe pri bodočem upravljanju Telekoma ne vem. Res je, da trenutni kazalniki v primerjavi s tujimi telekomi kažejo na precenjenost Telekoma, toda to še ni dovolj dober argument, da se apriori reče, da je Telekom predrag. Stvari je potrebno pogledati pod lupo. Zavedam se, da sem lahko s kakšno mislijo brcnil v temo, toda mislim, da je bolje, da se o tem razpravlja, kot pa da tujci potem s članki iz medijev zagovarjajo, da je Telekom drag.

Comments are closed.