torek, 10. april 2007

Banka Koper spet po ceni

Tokrat s strani Luke Koper, ki je danes prodala 8,3 odstotni delež Banke Koper. Prodajna cena je ista kot jo je pri prodaji dosegla Intereuropa, kar kaže na izvrševanje nakupnih opcij.

Če odmislimo, da se je delež prodal sorazmerno poceni ter da nismo zaznali v javnosti nikakršnega odziva na to, da letna poročila vnaprej dogovorjenih obvez o prodaji, se je vsaj smiselno vprašati zakaj se Luka Koper ni odločila prodati delnice Banke Koper takrat kot Intereuropa. Glede na dejstvo, da je bila cena že vnaprej definirana, potem je bilo nesmiselno s prodajo čakati dva meseca, saj se cena v tem obdobju ni spremenila. Če bi Luka Koper prodala delnice Banke Koper takrat kot jih je Intereuropa, bi lahko kupnino povečala vsaj za obresti kratkoročne vezave (recimo od 3,75% do 4% letno). V številkah to pomeni od 155.902 EUR do 166.295 EUR.

Sedaj je na vrsti samo še Istrabenz in če bo tudi pri njemu ista prodajna cena, potem se res lahko vprašamo, ali je podjetjem vseeno kdaj dobijo kupnino.

ponedeljek, 9. april 2007

Zdrs pred vrati

Danes lahko v Financah preberemo kar nekaj člankov o pregretosti trga:

Zato bo prav zanimivo spremljati reakcijo vlagateljev, ki ponavadi radi reagirajo na takšne članke. Seveda s pomočjo borznih posrednikov, ki vlagateljem lepo razložijo tisto, kar preberejo.

sobota, 7. april 2007

Ruski tuš za krko

Prodajni rezultati Krke razkrivajo, da tradicionalno najboljše tromesečje letos ni prineslo bistvene rasti v Vzhodni Evropi. Omenjena regija je v zadnjih letih bliskovito rasla, letos pa te rasti nismo zaznali.

prodajaskupinekrka-2007-vzhodnaevropa.PNG
Vir: www.krka.si

Največ zaslug zato ima ruski trg, kjer je Krka začutila težave, ki so se pojavile pri izvajanju programa DLO (zmanjšanje nabora zdravil, zamujanje s plačili ipd.). Tako so prodajni rezultati skupine Krke v Ruski federacij i glede na lansko prvo tromesečje bistveno slabši:

prodajaskupinekrka-2007-ruskafederacij.PNG
Vir: www.krka.si

Kako dolgo se bodo težave na ruskem trgu še čutile je težko reči, po vsej verjetnosti pa letošnji prodajni rezultati ne bodo dosegli visoko letečih napovedi. Zato bo po vsej verjenosti potrebno tudi kakšen popravek že narejenih analiz – npr. analiza Erste bank vsebuje pričakovanja, da bo Krkina rast prihodkov v letošnjem letu dosegla 16,3% :

erste-report-krka.PNG

Vir: Erste Bank

Toda dejanska rast v prvem četrtletju, ki je najmočnejše, je bila 13%. Negativna presenečenja so zato povsem verjetna…

četrtek, 5. april 2007

DOGOVORJEN POSEL?

Ko sem prebiral uradna obvestila na SEONET-u o izstopu Triglava DZU oz. skladov, ki jih upravlja, iz Istrabenza ter nakupu podobne količine delnic Istrabenza s strani Maksime, sem se takoj vprašal, kakšna je bila cena celotnega posla in kdo je bil vmesni posrednik (Triglav je prodajal 3.4.2007, Maksima pa kupovala 4.4.2007).

Kot vlagatelja v vzajemnem skladu Triglav steber 1 me take prodaje stisnejo pri srcu, saj sem prepričan, da iztržena kupnina po vsej verjetnosti ni maksimalna – prave cene sicer ne poznam, toda če bi bila odlična, bi se lahko družba za upravljanje brez sramu pohvalila.

Tako pa ostaja občutek, da so se ponovno razdelile karte…

sreda, 4. april 2007

SBI ČEZ 8000 TOČK

Pogled na zadnji naskok psihološke meje (iz 6000 indeksnih točk na 7000 indeksnih točk) razkrije, da smo novih 1000 indeksnih točk dočakali v skoraj enakem obdobju – dva meseca. Seveda je bilo pri tokratnem vzponu težišče v zadnjih dneh, ko smo med trgovanjem pri nekaterih delnicah opazili, da je ponudbe enostavno zmanjkalo.

 

sbi-04042007.PNG
Vir: LJSE

To pomanjkanje ponudbe nam ponuja vsaj dve smernici:

  • delnic ni več na razpolago – več kot desetletna privatizacija nas je pripeljala do točke, ko je že kar nekaj podjetij delničarsko “pospravljenih” oziroma imajo dolgoročne lastnike. Ali kot je povedala Ani Klemenčič, ko je omenila, da je delnic že zmanjkalo. Zanimanja za slovenske delnice pa je še zmeraj nekaj – od vzajemnih skladov pa do malih vlagateljev. Seveda ne smemo pozabiti tudi na zaposlene (MBO-je).
  • delničarji so optimistično naravnani – Ko raste, vlagatelji ponavadi niso tako naklonjeni prodaji. Vpliv pohlepa je namreč vse močnejši in vlagatelji se prepričujejo, da bo še boljše. Zato se moramo pri pričakovanjih o bodočih prevzemih spomniti na obdobje po Leku, ko se je na veliko govorilo, katero večje podjetje bo prevzeto naslednje. Žal kar nekaj časa ni sledil noben prevzem in tečaji so se ohladili. Kako bo tokrat, ko se bo umikala država, je težko reči. Dejstvo je, da ni prav nič gotovega. Spomnimo se prodaje Mercatorja (po 158,57 EUR in s pripombo, da se mu ne obeta prav nič dobrega) ali pa Mlinotesta (pod knjigovodsko vrednostjo), ki sta dobra primera, da državna sklada nimata predpisane dobre prakse prodajanje. Vsako podjejte je svoja zgodba. Tudi Intereuropa se lahko proda tako čez noč.
sreda, 4. april 2007

WTI – 6. TEDEN

V minulem tednu sem opravil eno transakcijo in sicer sem ponovno vzpostavil kratko pozicijo USD/JEN. Omenjeno razmerje se je vrnilo v območje 119, pozitivno gibanje pa zaznavamo že več kot mesec dni:

usd-jen-04042007.png
Vir: TradePort2


Glede na postopno širjenje težav iz hipotekarnega sektorja na druge sektorje (npr. avtomobilska industrija) ter glede na ohlajanje storitvenega sektorja je pričakovati, da bodo razmere v ZDA kmalu zrele za znižanje obrestne mere – te so trenutno zasidrane na trenutnih nivojih predvsem zaradi inflacije . V tem pogledu zna razmerje USD/JEN ponovno zdrsniti navzdol.

Pozicija v srebru ostaja nespremenjena.

torek, 3. april 2007

INTEREUROPA

Izrazita rast tečaja delnic Intereurope ni spodbudila veliko delničarjev k prodaji. V zadnjih dveh dneh je lastništvo zamenjalo dober odstotek delnic, kar je za tako izrazit skok tečaja malo.

Pasivnost delničarjev vsekakor odseva pozitivna pričakovanja o prihodnjem gibanju tečaja. Toda v smislu previdnosti se je smiselno vprašati, kaj se zgodi s tečajem, če trenutno špekuliranega prevzema ne bomo dočakali. So v tem primeru delnice Intereurope še zmeraj tako zanimive?

nedelja, 1. april 2007

FIMA PROPRIUS

V petek se je zaključilo obdobje vpisa v hrvaški nepremičninski sklad Fima Proprius. Njihovi predstavitveni materiali so vsebovali nekaj napovedanih projektov, v sklad pa je priteklo dobrih 200 mio kun.

fima-log.PNG

Tako bomo lahko na hrvaški borzi poleg Jadran kapital, Terra Firma in Terra Mediterranea dobili že četri zaptri nepremičninski skladm, ki bo po zbranih sredstvih največji.