nedelja, 28. oktober 2007

INFLACIJA PRIHAJA

S petkovo rastjo vrednosti nafte nad 92$ za sodček, je ključno vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, predvsem kdaj bomo kot potrošniki to rast občutili. Realno po vsej verjetnosti zelo hitro, uradno pa ne tako hitro. Naftni derivati zaenkrat v slovenski inflaciji še niso odigrali prave vloge:

inflacija.png

Na spletnih straneh Statističnega urada R Slovenije lahko vidimo tabelo, ki kaže posamezne skupine, ki tvorijo temelj za izračun indeksa cen življenjskih potrebščin. Med skupinami lahko opazimo skok cen gostinskih storitev (vpliv eura, medtem ko vpliv protikadilskega zakona še pride) ter skok cen hrane in brezalkoholnih pijač. Zanimivo pa je, da postavka prevoz “stagnira”. In to kljub izredni rasti nafte, ki ima skupaj z mazivi v izračunu inflacije 5,6 odstotni delež. Torej se sedaj čaka samo, kdaj bodo prevozniki prevalili strošek dragih naftnih derivatov na kupce…

Žal na spletnih straneh nisem našel kakšne uteži imajo posamezne storitve oziroma izdelki. Če ima kdo pri roki te podatke, se priporočam…

Sem že našel. In sicer dokumet razkriva vse uteži.

sreda, 24. oktober 2007

DRAGA NAFTA?

Danes smo lahko pri gibanju vrednosti nafte opazili znaten skok po objavi ameriških podatkov o zalogi ter porabi nafte:

nafta-241007-30min.png

Vir:TradePort2

Hkrati se je odprlo vprašanje ali bomo doživeli ponovno testiranje območja 90 dolarjev. Slednje je povsem mogoče, saj je trik predvsem v ameriškem dolarju, ki s slabimi makro podatki izgublja še zadnje temelje, ki jih je imel. Današnji nepremičninski podatek razkriva, da potrošniki hočeš nočeš resnično zategujejo pasove in le-to bo imelo domino efekt v celotnem ameriškem gospodarstvu. Seveda se bo problem razširil tudi globalno, toda zaenkrat je težko reči, katera država bo najmanj na prepihu.

nafta-241007.png

Vir: TradePort2 

Dvoletni graf gibanja vrednosti sodčka nafte razkriva še en pereč problem – manipuliranje podatkov pri objavi uradne inflacije. Namreč  kako lahko nekatere življensko pomembne stvari porastejo preko 50 odstotkov, pa se to na uradni inflaciji kaj prida ne pozna. Pa to ne velja samo za nafto, ampak tudi za žitarice ter druge surovine ter posredno tudi druge izdelke.

torek, 23. oktober 2007

TOBOGAN

Zadnje dni na svetovnih borzah lahko spremljamo pravcati tobogan. En dan pesimizem, drugi dan vse pozabljeno. Tečaji temu veselo sledijo.

Kako se bo to končalo lahko zaenkrat samo ugibamo. Dejstvo je, da prehitro menjanje pozicij lahko drago stane.

sreda, 17. oktober 2007

AMERIÅ KI BORZNI TRG

Ameriški borzni trg se v zadnjih tednih kar dobro drži. Seveda če opazujemo gibanje glede na vrsto objavljenih informacij, ki razkrivajo, da se razmere za ameriškega potrošnika vse bolj zaostrujejo.

dow171007.png

Vir: TradePort2

Dvoletni graf tako razkrije, da se indeks DJIA kljub slabim novicam še zmeraj nahaja v rekordnih območjih. Ali je to posledica ogromne likvidnosti ali pa samo pozabljivosti investitorjev, da kreditne krize še ni konec, je seveda vprašanje, o katerem lahko dolgo časa diskutiramo. Toda dejstvo je, da so ameriški potrošniki ob vse dražjem uvozu (zaradi vse nižjega dolarja) zelo na prepihu. In ker njihovo povpraševanje močno vpliva na gospodarsko rast gre pričakovati razočaranja, ki  jih borzni trg zaenkrat ignorira.

dow171007-2.png

Vir: TradePort2

Mogoče bodo slabe informacije našle večjo pozornost, če se bo na ameriški trg prikradel konkretnejši prodajni pritisk. Pritisk, ki bi znal potisniti glavni ameriški indeks ponovno pod mejo 13.000 indeksnih točk.

 

Čas bo seveda pokazal.

torek, 16. oktober 2007

ZMOTA PRI TELEKOMU

V medijih se pogosto govori o tem, da bo kupec Telekoma Slovenije kupil slabo polovico podjetja, toda ta podatek se nanaša samo na državni delež. Kupec bo namreč skladno z zakonodajo objavil tudi prevzemno ponudbo, pri kateri bodo imeli mali delničarji možnost izstopa.

Ocenjujem, da bo to možnost izkoristilo veliko delničarjev, kar pomeni, da se novemu lastniku ne obeta samo slabih petdeset odstotkov ampak dobrih 70% vseh delnic (maksimalno 74.9).

To pa je seveda povsem drugačna številka, kot pa 49,13%, ki se trenutno pojavlja v medijih.

sreda, 10. oktober 2007

FED NE KONTROLIRA DENARNE MASE

To je bil namreč odgovor g. Egona Zakrajška iz FED-a na vprašanje, zakaj FED tako močno povečuje obseg denarne mase v obtoku. Pri tem je dodal, da so celo kazalnik M3 odmislili.

Verjamem, da marsikateri poslušalec po vsej verjetnosti ni razumel poante vprašanja. Povečevanje obsega denarne mase v obtoku je namreč ključno orožje centralne banke pri reševanju zadnjih kriz. Ko se pojavi problem, gospodarstvo zasujejo z dolarji. To deluje kot plima, ki dvigne vse barke. Dobre in slabe. Da boste lažje razumeli dinamiko, lahko pogledato spletno stran nowandfutures.com, kjer boste lahko našli tudi simulacije gibanja kazalnika M3. Vse to seveda vodi k nominalnem napihovanju cen, medtem ko realna vrednost temu ne sledi (kar lahko vidimo tako v padcu ameriškega dolarja, kot rasti cen več ali manj vseh surovin). Končna postaja je seveda devalvacija valute oziroma hiperinflacija.

Sicer smo lahko na njegovem predavanju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani imeli priložnost slišati njegovo mnjene o aktualnem stanju na finančnih trgih. Predstavil je svoj pogled na potek aktualne kreditne krize ter rešitve, ki so jih v FED-u sprejeli. Pri tem je zanimivo izpostavil, da so med vzroki padca bile tudi kreditne agencije, ki so znižale ocene določenim vrednostnim papirjem. V tem pogledu moram pripomniti, da so kreditne agencije samo posledično reagirale na stanje na kreditnih trgih, kar pomeni, da zaradi njih ni prišlo do prvih padcev ampak so svoje ocene o boniteti nekaterih vrednostnih papirjev, ki niso imeli več povpraševanja, morali enostavno spremeniti. Seveda je njihova uradna ocena nato sprožila prevrednotenje naložb v nekaterih finančnih institucijah, kar pomeni, da se je na ogenj prilivalo dodatno olje.

Predavanje je seveda pritegnilo veliko pozornosti, kar kaže na aktualnost problematike kot tudi na dejstvo, da takih predavanj v Sloveniji preprosto primankuje.

torek, 9. oktober 2007

MARC FABER

Na današnjem predavanju je izpostavil nekaj zanimivih investicijskih tem, ki dominirajo v Aziji:

  • nepremičnine,
  • turizem,
  • infrastrukture,
  • plantaže in druge.

Ključ teh tem je na vse večjem povpraševanju, ki je posledica prehoda ruralnega prebivalstva v mestna središča.

ponedeljek, 8. oktober 2007

KONGRES PLEMENITIH KOVIN IN SUROVIN

Pravkar sem se vrnil iz večerje, ki jo je organizator prvega kongresa plemenitih kovin in surovin organiziral za predavatelje ter razstavljavce, in moram priznati, da bodo jutri na kogresu prisotni zanimivi ljudje.

Ne samo, da so v ozadju zanimive investicijske zgodbe (uran, žlahtne kovine ipd.), ampak tudi življenjske zgodbe, kot na primer delo v rudnikih v Afriki in podobno. Sicera bo na kongresu možnost tudi za kakšne osebne pogovore z vodstvenim kadrom, kar pomeni priložnost za informacije iz prve roke, pika na i pa bo seveda predavanje Marca Fabra…

četrtek, 4. oktober 2007

USODA AMERIÅ KEGA DOLARJA

Ameriški dolar v zadnjih mesecih ni in ni našel podpore. Več ali manj je izgubljal napram vsem tujim valutam, kar je seveda dodatno motiviralo centralne banke ter stabilizacijske sklade, da zmanjšujejo izpostavljenost ameriškemu dolarju. Danes smo lahko tako prebrali novico, da je vietnamska centralna banka ohladila nakupe dolarjev, quatarska vlada pa je preko stabilizacijskega sklada več kot polovico naložb preusmerila iz dolarskih naložb v azijske naložbe.

 

Slednje poteze so le dodatno opozorilo, da dolar še ni najdel dna. Posebej ne, ker ameriški makro podatki ne dajejo nobenega temelja za obrat. Mogoče bomo zaznali kakšne popravke, toda padajoči trend se zaenkrat še ni ustavil. To lahko lepo vidimo tudi na razmerju EUR/USD, kjer evro že nekaj let postopoma pridobiva na vrednosti.

 

eurusd-041007.png

Vir: TradePort2

 

Tudi če omenjeno gibanje pogledamo znotraj letošnjega leta, lahko opazimo, da je trend lepo ohranil smer oziroma dobil še dodaten pospešek, ko je ameriška centralna banka znižala obrestno mero. Danes bomo lahko videli, kaj bo storila ECB, toda sodeč po odločitvi britanske centralne banke gre tudi v Evropi pričakovati neodločnost in čakanje na nadaljni razplet kreditne krize.

 

eurusd-041007-letos.png

Vir: TradePort2

 

Sicer pa se razmere lahko bistveno spremenijo (na slabše seveda), če se bo niz slabih podatkov še okrepil. Prvega v vrsti lahko pričakujemo že jutri, ko bodo v Ameriki objavljeni podatki o delovnih mestih…

sreda, 3. oktober 2007

MERKUR

Današnja objava prevzemne namere je logičen korak vodstva podjetja pri obvladovanju podjetja. Pri razlagi namere pa je predsednik uprave povedal nekaj, kar bi lahko med vrsticami razumeli, da ta prevzem še ni zadnji (najdeno v članku Financ):

»… Posojila ne nameravamo poplačevati iz denarnega toka, niti iz dividend. Tako tudi ne bo prišlo do izčrpavanja družbe…«

Kmečka logika pravi, da če si nekaj sposodiš, moraš tudi to nekoč vrniti. Če zgornja izjava drži, kot tudi domneva, da Merfin sam nima kakšne posebne dejavnosti, ki bi ustvarjala denarni tok, potem logično sklepanje vodi k ugotovitvi, da ta prevzem spominja na prevzem Banke Koper s strani Istrabenza, Intereurope ter Luke Koper. Spomnim naj, da so po tem prevzemu omenjene družbe bistveno dražje prodale del banke naprej Italijanom. (v tem pogledu lahko sedanji kupci Merkurja, dražje prodajo en del in tako poplačajo ves dolg – tako pač ne bo potrebnih nobenih dividend, niti izčrpavanja).

Torej, ključno vprašanje za male delničarje je seveda, ali so omenjeni kupci resnično dolgoročni kupci, ali pač želijo celo pogačo zase?