MERKUR

Današnja objava prevzemne namere je logičen korak vodstva podjetja pri obvladovanju podjetja. Pri razlagi namere pa je predsednik uprave povedal nekaj, kar bi lahko med vrsticami razumeli, da ta prevzem še ni zadnji (najdeno v članku Financ):

»… Posojila ne nameravamo poplačevati iz denarnega toka, niti iz dividend. Tako tudi ne bo prišlo do izčrpavanja družbe…«

Kmečka logika pravi, da če si nekaj sposodiš, moraš tudi to nekoč vrniti. Če zgornja izjava drži, kot tudi domneva, da Merfin sam nima kakšne posebne dejavnosti, ki bi ustvarjala denarni tok, potem logično sklepanje vodi k ugotovitvi, da ta prevzem spominja na prevzem Banke Koper s strani Istrabenza, Intereurope ter Luke Koper. Spomnim naj, da so po tem prevzemu omenjene družbe bistveno dražje prodale del banke naprej Italijanom. (v tem pogledu lahko sedanji kupci Merkurja, dražje prodajo en del in tako poplačajo ves dolg – tako pač ne bo potrebnih nobenih dividend, niti izčrpavanja).

Torej, ključno vprašanje za male delničarje je seveda, ali so omenjeni kupci resnično dolgoročni kupci, ali pač želijo celo pogačo zase?

Comments are closed.