sreda, 28. november 2007

NOVA PREVZEMNA NOVELA

Danes je v medijih zaokrožila novica, da bo vlada spremenila pogoje prevzemanja in sicer bo Agencija za trg vrednostnih papirjev pri dovoljenju za ponudbo za prevzem preverila tudi ustreznost financiranja.  Le-to se nanaša na morebitno zastavo delnic podjetja, ki ga prevzemnik prevzema.

S tem vlada na nek način posega v bančni posel in namesto njih opravi bonitetno oziroma kreditno analizo. Å e sto podobnih korakov in imeli bomo zakon, kjer bodo definirani še prevzemni količniki…

torek, 27. november 2007

SLOVENIJA NAJVEČJI DELNIČAR DEUTSCHE BANK?

To bi lahko bil cilj naše vlade pri umikanju iz slovenskega gospodarstva. In za dosego tega cilja ni potrebnih blaznih milijard. V bistvu je potrebno samo 1,36 milijarde evrov.

Delniška struktura Deutsche Bank razkrije, da sta največja delničarja Barclays PLC in AXA S.A., ki imata 3,1% oziroma 3,08% izdanih delnic.

Sicer je ideja o strateškem vlaganju zelo enostavna: kupnina, ki se dobi v procesu umikanja države iz gospodarstva, se namesto potrošnje strateško investira. In glede na to, da je bančni sektor pred največjim izzivom v zadnjih letih, je vsekakor smiselno razmisliti o konkretni investiciji v kakšnega globalnega igralca. Na primer Deutsche Bank.

sreda, 21. november 2007

IZJAVA TEDNA

Ob paničnih trenutkih na hrvaškem borznem trgu zaznamo tudi nekaj zelo zanimivih izjav. Eno izmed njih, je podal predsednik Hrvaške:

izjava.png

Vir: Vecernji.hr

Samo za osvežitev spomina. Takrat se je prevezmal LEK, Krka  pa se je gibala pod 200 euri na staro delnico oziroma pod 20 euri na novo delnico.

ponedeljek, 19. november 2007

NKBM

O NKBM je bilo napisanega več ali manj vse.  O tej javni ponudbi se govori kot da bo zadostila skoraj vsakega slovenskega vlagatelja, toda pogled na število izdanih delnic ter število delnic, ki so dodeljene v javni ponudbi slovenskim državljanom razkriva sledeče:

  • potencialni absolutni znesek vpisa znaša med 119,7 in 157,7 mio eura (to je slaba polovica sredstev, ki jih ima KD-jev vzajemni sklad Galileo),
  • v kolikor 50.000 državljanov vpiše kvoto dobrih 3000 evrov, je že presežena zgornja meja razpoložljivih delnic.
četrtek, 15. november 2007

DAX NA PRELOMU?

Danes smo tehnično gledano dobili pomembno znamenje, ki bi lahko sprožil nove prodajne pritiske:

dax-longterm-15112007.png

Vir: TradePort2 

Lepše se vidi na grafu letošnjega gibanja:

dax-2007-15112007.png

Vir: TradePort2

Ali je to samo posledica stavke, nervoze na ameriškem borznem trgu ali pa kaj drugega, odkrito povedano ne vem. dejstvo pa je, da taki grafi niso najboljša tehnična spodbuda za dolge pozicije.

ponedeljek, 12. november 2007

KJE PREŽIJO IZGUBE?

V zadnjih dneh lahko zasledimo mnogo člankov ter objav o odpisih, ki jih delajo finančne institucije. Ocene teh izgub se skorajda iz dneva v dan povečujejo. Trenutno je govora okoli 500 milijardah ameriških dolarjev. Seveda pa to ne bodo edine izgube, ki sledijo v celotni  zgodbi kreditne krize oziroma krize 2007:

  • potrošniki
    • izguba vrednosti nepremičnin – ameriški trg nepremičnin je ocenjen na okoli 21.000 milijard ameriških dolarjev. Glede na trenutno stanje, ko se nihče noče preveč izpostavljati z nakupi, rubeži pa se vrstijo (kar povečuje število hiš, ki se prodajajo), je padec vrednosti ameriških nepremičnin dokaj samoumeven. Vprašanje je seveda kakšen bo ta padec,
    • izguba vrednosti delnic – s spremembo potrošnje (znižala se bo) se spremenijo tudi pričakovanja. V tem kontekstu gre pričakovati resne padce tečajev.
  • finančne institucije
    • nepokrivanje obveznosti iz naslova kreditnih kartic (ker so banke zaostrile pogoje kreditiranja, potrošniki veselo trošijo s kreditnimi karticami. Ob nespremenjeni potrošnji ter negativnem varčevanju,  lahko ta segment vidimo kot balon, ki leti naravnost v kaktuse),
    • nepokrivanje obveznosti iz naslova avtomobilskih kreditov,
    • nepokrivanje obveznosti iz naslova hipotekarnih kreditov (veliko kreditov s sprejemljivo obrestno mero se “resetira” na višjo obrestno mero),
    • pravilno ovrednotenje derivatov, ki se nahajajo v level 2 in 3 (tukaj bi lahko kakšna večja banka zaradi prevelike izpostavljenosti šla v stečaj).

Po vsej verjetnosti se še kje skriva kakšna večja izguba. Več kot jih bo, zanimivejše bo. Previdnost torej ni odveč.

sreda, 7. november 2007

USDCAD

Zadnje dnji sem aktivneje spremljal dogajanje na forexu, kjer sem čakal in čakal obrat na USDCAD. Glede na današnje dogajanje, ko je razmerje padlo vse do 0,906 in se nato vrnilo nad 0,925, lahko pričakujemo v naslednjih dneh tehnični popravek.

 

usdcad-long.png

Vir: TradePort2 

Seveda to ni investicijski nasvet, ampak samo moje razmišljanje, ki sem ga podprl tudi z ustrezno pozicijo. Sicer je stava na krepitev ameriškega dolarja ta trenutek dokaj tvegana, saj vsak dan beremo o vse večjih problemih, s katerimi se sooča finančna industrija v Ameriki. V tem kontekstu je težnja po zniževanju obrestnih mer razumljiva, čeprav ne čisto enostavna – dilema je namreč inflacija.

Kanadski dolar je drugače dokaj čista igra na nafto. V tem pogledu je pričakovati  pozitivno korelacijo  gibanja nafte ter kanadskega dolarja. In če bomo pri nafti te dni beležili “odpor” v območju 100 dolarjev, potem se zna podobno zgoditi tudi pri kanadskem dolarju.

usdcad-2007.png

Vir: TradePort2

Se pa zna negativna atmosfera za ameriški dolar hitro vrniti. Zato ni izključeno, da današnja zgodba pojutrišnjem več ne bo aktualna…

petek, 2. november 2007

LEVEL 3

Ne, to se ne nanaša na nivo zaupanja ali kaj podobnega.  Gre za novo računovodsko evidenco (računovodski standard FAS 157, ki stopi v veljavo 15. novembra) , ki bo po vrstah razkrila višino vrednostnih papirjev, ki jih ima podjetje. Tako bomo lahko po posameznih nivojih (level 1, 2 in 3) lahko spremljali izpostavljenost posameznemu tveganju.

Level 3 bo pokrival  vrednostne papirje, katerih vrednost se določi po finančnih modeli. Tako bodo v tem sklopu pristali vsi kompleksni derivati, tudi tisti, zaradi katerih se kreditni trg sesuva.

Več o tem si lahko preberete v članku PrudentBear.com, Treasury&Risk ali pa v  WSJ.

četrtek, 1. november 2007

KJE JE LOGIKA?

Včerajšnji skok tečajev na zahodnih borzah ob izraziti rasti naftnih derivatov je upravičeno priklical vprašanje: Kje je tukaj logika? Namreč nafta pri skoraj 100$ za sodček bi morala apriori pomeniti sledeče:

  • manjša potrošnja (potrošnik se še zmeraj enako pelje v službo => za druge stvari mu ostane manj razpoložljivega denarja)
  • višji inflacijski pritiski (proizvajalci prenašajo rast cen vhodnih materialov na končne izdelke)  in preko njih višje obrestne mere (tako se centralne banke borijo – poglejte današnjo odločitev centralne banke Islandije)
  • manj začetih projektov (točka preloma se poviša zaradi višjih stroškov) in s tem ohlajanje rasti gospodarstva

To bi moralo sprožiti popravek pričakovanih dobičkov, kar ob hitri rasti nafte pomeni borzni zlom. Mogoče je današnje gibanje že posledica tega, toda bojim se, da so borzni trg zadnji čas resnično na enem velikem toboganu…